Appeal dismissed; court upheld lower court's refusal of interim order due to lack of alleged asset dissipation risk.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

[JEDRO]

Iz določila 2. odst. 7. čl. ZPP izhaja, da sodišče ne sme ugotavljati nezatrjevanih dejstev (razen če obstoji sum za nedovoljena razpolaganja, česar pa tožeča stranka ne zatrjuje). Ker tožeča stranka tekom postopka pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala, da bi s predlagano začasno odredbo tožena stranka utrpela kakršnokoli škodo, je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ker se s tem vprašanjem ni ukvarjalo. Pritožbeno sklicevanje na določilo 3. odst. 270. čl. ZIZ, po katerem upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo, je torej glede na obrazloženo, prepozno.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe v zavarovanje zahtevka za plačilo 6,000.000,00 SIT s pripadki in stroškov, s katero se prepove vsaka obremenitev in odsvojitev toženi stranki solastne nepremičnine, vpisane pri vl. št. 480 k.o. Z. in vpis te prepovedi v zemljiško knjigo. Ocenilo je, da tožeča stranka ni zatrjevala, da tožena stranka namerno odtujuje, skriva ali kako drugače razpolaga s premoženjem, kar je pogoj za izdajo začasne odredbe po 270. čl. ZIZ.

Proti temu sklepu je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo.

Pritožbenega razloga ne citira, iz navedb izhaja, da uveljavlja pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa ali njegovo razveljavitev.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopno sodišče je pravilno pojasnilo razloge za zaključek, da je tožeča stranka izkazala za verjeten obstoj svoje terjatve proti toženi stranki, medtem ko drugega pogoja za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve po 2. odst. 270. čl. ZIZ, to je nevarnost uveljavitve svoje terjatve zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s svojim premoženjem, niti zatrjevala ni.

Iz navedb tožeče stranke, s katerimi je utemeljevala predlog za izdajo začasne odredbe, izhaja da je tožena stranka prezadolžena, iz česar zaključuje, da obstaja utemeljen sum, da je tožena stranka s sklenitvijo ustne pogodbe o posojilu storila kaznivo dejanje goljufije. Ker ta okoliščina brez izkazane nevarnosti za uveljavitev terjatve (na zgoraj navedeni način) ne zadošča za izdajo začasne odredbe, je odločitev prvostopnega sodišča pravilna in se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče sklicuje na popolne in jasne razloge prvostopne odločbe.

Izmikanje vsakršnim kontaktom ni istovetno z namernim odtujevanjem ali skrivanjem ali drugačnim razpolaganjem s premoženjem, kot napačno ocenjuje pritožba. Ker je bila po zatrjevanju tožeče stranke ustna posojilna pogodba sklenjena dne 3.1.2000, prepoved odtujitve in obremenitve v korist upnika K. z. na podlagi sklepa sodišča R .... pa predlagana za zemljiškoknjižni vpis že dne 15.12.1999, je neutemeljeno pritožbeno zatrjevanje, da že ta vpis zadošča za izdajo začasne odredbe, saj je tožeča stranka imela vso možnost preveriti obremenjenost toženčevih nepremičnin še predno ji je odobrila posojilo.

Iz določila 2. odst. 7. čl. ZPP izhaja, da sodišče ne sme ugotavljati nezatrjevanih dejstev (razen če obstoji sum za nedovoljena razpolaganja, česar pa tožeča stranka ne zatrjuje). Ker tožeča stranka tekom postopka pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala, da bi s predlagano začasno odredbo tožena stranka utrpela kakršnokoli škodo, je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ker se s tem vprašanjem ni ukvarjalo. Pritožbeno sklicevanje na določilo 3. odst. 270. čl. ZIZ, po katerem upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo, je torej glede na obrazloženo, prepozno.

Ker torej pritožbeni razlogi niso podani, v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa pa pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl., v zvezi s 366. čl. ZPP in 15 čl. ZIZ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. čl. ZPP, v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 1. odst. 165. čl., v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ).