Appeal allowed; first instance court erred by rejecting valid Slovenian-language counterclaim without proper translation notice.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court allowed the appeals and vacated the first-instance judgment regarding the counterclaim and related costs. The appellant had filed two valid objections in Slovenian, which the lower court incorrectly treated as incomplete and untranslated. The court ruled that the lower court failed to properly notify the appellant of translation requirements under the Civil Procedure Act, as the Slovenian submissions were intelligible and sufficient to contest the opposing claim. Consequently, the case was remanded for a new trial where the appellant's arguments must be considered.
Legislator headnote
AI generatedArticle 106 of the Civil Procedure Act; Article 109 of the Civil Procedure Act: A court must treat a party's written submission as incomplete only if it is unintelligible; if intelligible despite minor errors, the court must not unilaterally demand translation without first issuing a formal notice under Article 109.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbama se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v 3. (tretji), 4. (četrti), 6. (šesti) in 7. (sedmi) točki izreka ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
[JEDRO]
Obe tožnikovi vlogi sta sestavljeni v slovenskem jeziku (čeprav s pravopisnimi in slovničnimi napakami), sta pa razumljivi, saj je iz njiju razvidno, da tožeča stranka ugovarja in kaj ugovarja.
Sodišče prve stopnje bi moralo, če je menilo, da tožnikova vloga ni v slovenskem jeziku, postopati s tako vlogo kot z nepopolno vlogo in stranko v skladu z določili 109. čl. ZPP uradno pozvati, naj predloži popolno vlogo in jo tudi opozoriti na posledice nepredložitve prevoda.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo med drugim ugotovilo obstoj terjatve tožene stranke v višini 146.390,00 SIT (3. točka izreka), odločilo, da je po medsebojnem pobotanju terjatev tožena stranka dolžna tožeči plačati zakonite zamudne obresti od zneska 146.390,00 SIT od dne 29.5.1992 do plačila (4. točka izreka), da je tožena po nasprotni tožbi (tožeča) dolžna plačati tožeči po nasprotni tožbi (toženi) 1,152.697,60 SIT z obrestmi (6. točka izreka) ter stroške postopka (7. točka izreka).
Zoper sodbo sta se obe pravdni stranki pravočasno pritožili.
Tožeča stranka se je pritožila zoper 3., 4., 6. in 7. točko izreka sodbe in navedla, da je napačna ugotovitev sodišča, da se tožeča (nasprotnotožena) stranka ni izjavila o nasprotni tožbi. Tožeča stranka je z vlogo dvakrat prerekala nasprotno tožbo (16.6.1997 in 29.1.1998) in obe njeni vlogi sta bili sestavljeni v skladu z določili 106. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
Tožena stranka se je pritožila zoper 4. točko izreka in navedla, da jo je sodišče neutemeljeno obsodilo na plačilo zakonitih zamudnih obresti od pobotanih zneskov, saj so le-te zaradi učinkovanja pobota za nazaj ugasnile skupaj z glavnico v pobot uveljavljane terjatve.
Pritožbi sta utemeljeni.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je napačna in protispisna ugotovitev sodišča prve stopnje, da se tožeča stranka ni izjavila o nasprotni tožbi. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je tožeča stranka dne 17.6.1997 na obravnavi vložila v spis vlogo (list. št. 18), v kateri v celoti oporeka nasprotni tožbi in pobotnemu ugovoru. Tožeča stranka je na sodišče poslala še drugo vlogo, ki je prispela dne 2.2.1998 (list. št. 24) in v kateri ponavlja svoje oporekanje nasprotni tožbi in pobotnemu ugovoru. Zmotna je ocena sodišča prve stopnje, da bi morala tožeča stranka prvonavedeno vlogo prevesti. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta obe vlogi tožeče stranke sestavljeni v slovenskem jeziku (čeprav s pravopisnimi in slovničnimi napakami), sta pa razumljivi, saj je iz njiju razvidno, da tožeča stranka ugovarja in kaj ugovarja. Pri tem iz spisa ni razvidno, da je sodišče prve stopnje tožečo stranko sploh ustrezno pozvalo, da vlogo prevede (smiselna uporaba 109. člena ZPP). Iz navedenega izhaja, da sodišče prve stopnje ni popolno ugotovilo dejanskega stanja, saj ni upoštevalo navedb tožeče stranke v zvezi z nasprotno tožbo.
Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijano sodbo v 3., 4., 6. in 7. točki izreka (1. odst. 370. člena).
V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati navedbe tožeče stranke, ki jih je podala v zgoraj navedenih vlogah.
Ker je zaradi utemeljene pritožbe tožeče stranke prišlo do razveljavitve 4. točke izpodbijane sodbe, pritožbeno sodišče ni posebej obravnavalo pritožbenih razlogov, ki jih je navedla tožena stranka v svoji pritožbi, s katero napada navedeno točko izreka izpodbijane sodbe.