Appeal dismissed in small value commercial dispute for alleging factual error instead of procedural violation.

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Tožena stranka je v pritožbi izpodbijala ugotovljeno dejansko stanje, kar glede na to, da gre za spor majhne vrednosti, ni dovoljeno.

Opustitev zaslišanja priče pomeni uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi 1. in 3. tč. izreka sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. V-Ig 1500/95 z dne 2.11.1995. Tožena stranka je pravočasno vložila pritožbo, pri čemer ni navedla pritožbenih razlogov (3. tč. 350. člena ZPP/77); vendar pa iz pritožbe smiselno izhaja, da uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. tč. 1. odst. 353. člena ZPP/77).

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Sodišče druge stopnje je nadaljevalo postopek po določbah ZPP/77 (1. odst. 498. člena ZPP/99).

Pritožba ni utemeljena.

V postopku v gospodarskih sporih za spore majhne vrednosti veljajo spori, v katerih se tožbeni zahtevek tiče denarne terjatve, ki ne presega 45.000,00 SIT (1. odst. 502. člena ZPP/77); tako je tudi konkretni gospodarski spor z zahtevkom 35.185,00 SIT spor majhne vrednosti. Sodbo v sporih majhne vrednosti pa je mogoče izpodbijati le iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. odst. 467. člena ZPP/77), na kar je bila tožena stranka posebej opozorjena v pravnem pouku izpodbijane sodbe.

Iz pritožbenih navedb (spor med tožečo in toženo stranko naj bi povzročila likvidacija družbe G. d.o.o., ki je za toženo stranko opravljala računovodske storitve; z g. P. naj bi bilo dogovorjeno, da preskrbi knjigovodske kartice preko tožeče stranke; sodišče naj ne bi upoštevalo pisne izjave g. P. na naročilnici št. 1521; tožeča stranka naj bi predložila pomanjkljivo dokumentacijo; iz specifikacije stroškov, ki jo je predložila tožeča stranka, naj bi izhajalo, da je obračunala storitve, ki jih tožena stranka ni naročila) izhaja, da tožena stranka izpodbija samo dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje; tj. ugotovitve, s kom se je dogovarjala za opravo storitve in za kakšno ceno, katere storitve so bile opravljene samo za toženo stranko in koliko znaša prava cena, in ugotovitev, da so predloženi dokazi tožeče stranke pomanjkljivi. Ker pa sodbe ni mogoče izpodbijati iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, sodišče druge stopnje napadenih dejanskih ugotovitev ni presojalo, ampak jih je štelo za pravilne.

Tudi pritožbeni očitek, da naj bi sodišče prve stopnje "spregledalo povabiti na obravnavo pričo P.", ni upošteven. Res je tožena stranka v postopku predlagala zaslišanje navedene priče (redna št. 20), vendar pa opustitev zaslišanja predlagane priče prav tako pomeni uveljavljanje (v gospodarskem sporu majhne vrednosti) nedovoljenega pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (prim. sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 35/93 z dne 26.8.1993).

Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka niti nepravilne uporabe materialnega prava, na kar pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena ZPP/77); zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (368. člen ZPP/77).