Appeal dismissed for small value dispute; appeal admissible only for procedural violations or erroneous law application.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal in a small-value debt enforcement dispute, upholding the first-instance judgment ordering payment of 33,678 SIT. The defendant argued for a retrial based on alleged factual errors regarding business relationships and missing invoices, but the court found these to be new factual assertions. Since the appeal was admissible only for procedural violations or erroneous application of law under Article 467 of the Civil Procedure Act, the court rejected the appeal as the defendant failed to prove such errors.
Legislator headnote
AI generatedArticle 467 of the Civil Procedure Act; Article 365 of the Civil Procedure Act: In small-value disputes, appeals are admissible solely for fundamental procedural violations or erroneous application of substantive law, excluding appeals based on alleged factual errors.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
V konkretnem sporu gre za spor majhne vrednosti, v katerem je dopustna pritožba le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi z dne 26.6.1997 vzdržalo v veljavi v 1. in 3. točki izreka ter s tem naložilo toženi stranki, da plača tožeči stranki 33.678,00 SIT s pripadki.
Zoper navedeno sodbo je tožena stranka vložila pritožbo v kateri uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da se pritožbi ugodi in se sodba razveljavi ter zadeva vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.
Pritožba ni utemeljena.
V konkretnem sporu gre za spor majhne vrednosti, v katerem je dopustna pritožba zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava (467. čl. ZPP/77). Tako ni dopusten uveljavljani razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in ga zato sodišče druge stopnje ni moglo obravnavati. Trditev pritožnika, da s tožečo stranko ni bila v nobenem poslovnem odnosu, je dejanska trditev, ki bi jo morala podati v postopku na prvi stopnji. Prav enako velja za trditev, da ni prejela nobenega blaga in nobene fakture ter da direktor ni podpisal zaključnice in da ne ve zakaj gre. Na ugotovljeno dejansko stanje je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno. Ker torej pritožnik uveljavlja razlog, ki skladno s 467. čl. ZPP/77 ni dopusten, ob preizkusu sodbe glede ostalih pritožbenih razlogov pa skladno z 2. odst. 365. čl. ZPP sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo kršitev, je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje po 368. čl. ZPP.