Appeal dismissed; debt due despite missing transfer record; new company name does not change debtor identity.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ker gre le za preimenovanje pravne osebe, to pomeni, da je dolžnik - tožena stranka vseskozi isti subjekt, le njeno ime je sedaj drugačno, kot je bilo ob vložitvi predloga za izvršbo in ugovora proti sklepu o izvršbi.

Tožena stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje trdila, da vtoževane terjatve še niso zapadle, ker da ni bil podpisan primopredajni zapisnik. Zakaj naj bi bil podpis primopredajnega zapisnika pravno odločilen za zapadlost sprva vtoževanih terjatev (po zmanjšanju zahtevka zaradi plačila glavnice so sporne le še zamudne obresti), pa tožena stranka ni navedla.

[OBRAZLOŽITEV]

Pritožbeno sodišče je na podlagi 1. odst. 498. čl. ZPP/99 (ur.l. RS 26/99) postopek nadaljevalo po določilih ZPP/77 (Ur. l. SFRJ 4/77 - 27/90).

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VIII Ig 734/95 z dne 12.6.1995 v 1. tč. izreka v veljavi za 320.296,60 SIT z zamudnimi obrestmi od tega zneska od 8.1.1996 dalje. Tako je odločilo zato, ker je ugotovilo, da izračun zamudnih obresti upošteva pravilni dan zapadlosti in plačila sprva vtoževanih terjatev.

Proti sodbi sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka. V pritožbi uveljavlja "vse" pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Nasprotna stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik pravilno opozarja, da se je tožena stranka preimenovala. Ne sicer v "Klub Z" d.o.o., kot to trdi v pritožbi, temveč v "Club Z" d.o.o.. Ker pa gre le za preimenovanje pravne osebe, to pomeni, da je dolžnik - tožena stranka vseskozi isti subjekt, le njeno ime je sedaj drugačno, kot je bilo ob vložitvi predloga za izvršbo in ugovora proti sklepu o izvršbi. Sodba se tedaj tudi ne glasi na pravno osebo, ki se ne bi imela možnosti udeleževati postopka. Opisana pomanjkljivost zato po prepričanju pritožbenega sodišča ne sodi med bistvene kršitve določb postopka (354. čl. ZPP/77), zaradi katerih bi bil podan razveljavitveni razlog iz 1. odst. 369. čl. ZPP/77. Zgolj zaradi odprave morebitnih nejasnosti v zvezi z označbo tožene stranke, je pritožbeno sodišče v uvodu sodbe dodalo pravilno ime tožene stranke.

Tožena stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje trdila, da vtoževane terjatve še niso zapadle, ker da ni bil podpisan primopredajni zapisnik. Zakaj naj bi bil podpis primopredajnega zapisnika pravno odločilen za zapadlost sprva vtoževanih terjatev (po zmanjšanju zahtevka zaradi plačila glavnice so sporne le še zamudne obresti), pa tožena stranka ni navedla. In ker tožena stranka sicer ni navajala, da tožeča stranka naj ne bi izpolnila svojih obveznosti (to navaja šele v pritožbi), sodišče prve stopnje ni imelo razloga za dvom v resničnost trditev tožeče stranke, da so terjatve zapadle, kot to trdi tožeča stranka.

Pritožbenih trditev, češ da tožena stranka naj ne bi bila dolžna plačati še spornih obresti, ker primopredaja še ni bila opravljena, pa v pritožbenem postopku ni moč upoštevati. Gre namreč za nedovoljene pritožbene novote (496. a čl. ZPP/77), saj pritožnik niti ne navaja, zakaj je te trditve postavil šele v pritožbenem postopku.

Izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. ZPP/77 in 368. čl. ZPP/77).