Appeal allowed; bankruptcy proceeding declared void due to incomplete factual findings regarding asset recovery.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

[JEDRO]

Sklep, s katerim stečajni senat začne in zaključi stečajni postopek, je neločljivo povezana celota, zaradi česar ga ni mogoče le delno obdržati v veljavi. V nasprotnem primeru bi bil začet stečajni postopek, v katerem ne bi bil postavljen stečajni upravitelj in tudi ne bi bila zagotovljena sredstva za kritje stroškov njegove izvedbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se stečajni postopek nad dolžnikom N d.o.o. začne in zaključi, po pravnomočnosti sklepa pa dolžnik izbriše iz sodnega registra.

Zoper sklep se je pravočasno pritožila upnica stečajnega dolžnika, Republika Slovenija. Uveljavljala je vse pritožbene razloge in navedla, da je davčni organ pri inšpekcijskem pregledu ugotovil, da je stečajni dolžnik z namenom, da bi se izognil plačilu davčnih obveznosti, vsa svoja osnovna sredstva s kupoprodajno pogodbo prenesel na družbo NI d.o.o., ki ima ista ustanovitelja in lastnika kot stečajni dolžnik. Po določbi 2. odst. 88. člena Zakona o davčnem postopku je tako dejanje stečajnega dolžnika izpodbojno, če je kupec vedel ali bi moral vedeti za tak dolžnikov namen. Dodala je, da ima namen vložiti izpodbojno tožbo, iz česar sledi, da bo stečajni dolžnik na tej podlagi pridobil sredstva, ki bodo zadoščala za vodenje stečajnega postopka. Pritožnica je zato predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Stečajni dolžnik je na pritožbo odgovoril in predlagal, da jo pritožbeno sodišče zavrne kot neutemeljeno.

Pritožba je utemeljena.

Prvostopno sodišče je, upoštevaje dejansko stanje, kot ga je navedel predlagatelj stečajnega postopka, pravilno odločilo, da se na podlagi določbe 1. odst. 99. člena ZPPSL nad stečajnim dolžnikom začne in zaključi stečajni postopek. Vendar pa nova dejstva, ki jih navaja v pritožbi pritožnica, vzbujajo dvom v popolnost in pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja. Teh dejstev, ker so navedena šele v pritožbenem postopku, stečajni senat prvostopnega sodišča ni mogel upoštevati. Obravnavani stečajni postopek je postal nemreč kontradiktoren šele v pritožbenem postopku, v katerem so šele postala sporna dejstva, na podlagi katerih je prvostopno sodišče odločilo z izpodbijanim sklepom.

Po pritožbenih trditvah ostaja odprto vprašanje morebitnega izpodbijanja prodajne pogodbe, ki jo je sklenil stečajni dolžnik. O tem, ali je podana verjetnost, da bo na podlagi izpodbijanja vrnjeno premoženje v stečajno maso (1. odst. 100. člena ZPPSL), odloča sodišče prve stopnje. Če oceni, da je verjetnost podana, se stečajni postopek začne, pa čeprav ob začetku stečaja premoženje, ki bi prišlo v stečajno maso, ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka. V takem primeru sme naložiti upniku, da založi predujem za kritje stroškov izvedbe postopka (2. odst. 100. člena ZPPSL). Ta upnikova dolžnost, o kateri tudi odloča sodišče prve stopnje, ni brez posledic za izvedbo stečajnega postopka (glej 93. člen v zvezi s 1. in 2. odst. 99. člena ZPPSL).

Po povedanem je podan pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (340. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL). Pritožbeno sodišče je zato po določbi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v nov postopek, v katerem bo moralo oceniti verjetnost, da bo uspešno izpodbijanje dolžnikovih dejanj omogočilo dovolj sredstev za izvedbo stečajnega postopka.

Pritožba sicer ne izpodbija odločitve prvostopnega sodišča o začetku stečajnega postopka, je pa izpodbijani sklep neločljivo povezana celota, zaradi česar ga ni mogoče le delno obdržati v veljavi. V nasprotnem primeru bi bil začet stečajni postopek, v katerem ne bi bil postavljen stečajni upravitelj in tudi ne bi bila zagotovljena sredstva za kritje stroškov njegove izvedbe.