Appeal court quashed first-instance interim order, ruling mere administrative confusion insufficient to prove asset dissipation risk under ZIP Art. 265.1.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se ugovoru ugodi, sklep o začasni odredbi z dne 21.3.1997 se razveljavi in se predlog za izdajo začasne odredbe, s katero se naj bi dolžniku prepovedalo, razen za poplačilo terjatev upnika, razpolagati s sredstvi na svojem žiro računu do zneska 6.896.875,60 SIT, Agenciji za plačilni promet pa prepovedalo v tem obsegu realizirati kakršnekoli naloge dolžnika, ki bi merili na razpolaganje s sredstvi na dolžnikovem žiro računu, zavrne.

Upnik je dolžan povrniti dolžniku 67.289,00 SIT stroškov postopka, v osmih dneh.

[JEDRO]

Pri presoji nevarnosti iz 1. odst. 265. člena ZIP je odločilno le tako konkretno ravnanje dolžnika, ki meri na zmanjševanje ali prikrivanje svojega premoženja oziroma sredstev, na katera bi v izvršbi lahko segel njegov upnik, ne zadostuje pa le upiranje izpolnjevanju prevzetih obveznosti, pa čeprav s spravljanjem v zmoto svojih upnikov z uporabo večih štampiljk.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep, s katerim je ugodilo predlogu upnika za izdajo začasne odredbe. Z njo je dolžniku prepovedalo, razen za poplačilo terjatev upnika, razpolagati s sredstvi na svojem žiro računu do zneska 6.896.875,60 SIT, Agenciji za plačilni promet pa prepovedalo v tem obsegu realizirati kakršnekoli naloge dolžnika, ki bi merili na razpolaganje s sredstvi na dolžnikovem žiro računu.

Zoper sklep o zavrnitvi ugovora se je dolžnik pravočasno pritožil.

Navedel je, da izpisek odprtih postavk, ki ga niti ni prejel, nima zadostne teže za ugoditev predlagani začasni odredbi. Po njegovem mnenju je tudi nevzdržna obrazložitev prvostopnega sodišča o nevarnosti, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Predlagal je spremembo izpodbijanega sklepa, podrejeno pa njegovo razveljavitev.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe na podlagi ugotovitve, da je upnik izkazal verjetnost obstoja svoje terjatve z listinami (izpiskom odprtih postavk in obračunom obresti) in tudi nevarnost, da bo dolžnik sicer onemogočil ali precej otežil njeno izterjavo (1. odst. 265. člena ZIP). Drugi pogoj za izdajo začane odredbe za zavarovanje denarne terjatve naj bi bil izkazan s tem, ker dolžnik razpolaga očitno z večimi štampiljkami svojega podjetja in s tem spravlja v zmoto svoje upnike. Zadnji del določbe 1. odst. 265. člena ZIP govori o nevarnosti, da bo dolžnik "svoja sredstva odtujil, jih skril ali kako drugače z njimi razpolagal." Odločilno je zato lahko le tako konkretno ravnanje dolžnika, ki meri na zmanjševanje ali prikrivanje svojega premoženja oziroma sredstev, na katera bi v izvršbi lahko segel njegov upnik, ne zadostuje pa le upiranje izpolnjevanju prevzetih obveznosti, pa čeprav s spravljanjem v zmoto svojih upnikov z uporabo večih štampiljk. Nevarnost, da bo dolžnik izterjavo upnikove terjatve onemogočil ali precej otežil zato ni izkazana (v smislu verjetnosti, kot to zahteva 1. odst. 265. člena ZIP).

Po povedanem in na podlagi določbe 3. točke 380. člena ZPP/77 v zvezi z določbo 14. člena ZIP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je dolžnikovemu ugovoru ugodilo, sklep o začasni odredbi z dne 21.3.1997 razveljavilo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo.

Izrek o stroških celotnega postopka temelji na določbah 2. odst. 166. in 1. odst. 154. člena ZPP v zvezi z določbo 14. člena ZIP. Upoštevni dolžnikovi stroški znašajo 67.298,00 SIT (770 točk po Odvetniški tarifi za sestavo ugovora in pritožbi ter dve poročili stranki).

Priglašenih stroškov sodnih taks ni bilo mogoče upoštevati, saj pritožnik ni izkazal, da bi jih plačal.