Enforcement appeal dismissed because debtor failed to substantiate debt discrepancy with facts and evidence.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the appeal against the first-instance enforcement order, confirming the lower court's decision to execute based on a credible document. The debtor argued the debt amount was inaccurate and requested a re-verification, but failed to provide specific facts or supporting evidence despite judicial warnings. The court ruled that without concrete factual assertions and corresponding proof, the debtor's objection was legally unsubstantified under the Enforcement Act.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 53. člena ZIZ; 5. odst. 62. člena ZIZ: A debtor's objection in enforcement proceedings is deemed unsubstantified if they fail to specify the facts supporting their claim and provide the necessary evidence, rendering the objection invalid.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Kljub opozorilu dolžnik ni konkretiziral svoje ugovorne navedbe o tem, da se stanje dolga ne ujema z njegovo evidenco. Ker sodišču v zvezi s svojimi navedbami tudi ni predložil nobenih dokazov, dolžnikovega ugovora ni moč šteti za obrazloženega.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 14.12.1999 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ).
Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjal. Navedel je, da znesek ni točen in prosil, da ga sodišče še enkrat preveri, saj je po njegovi evidenci dolg manjši.
Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika na podlagi 2. odst. 53. člena ZIZ štelo za neutemeljenega in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče druge stopnje je preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje.
Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora zanje predložiti tudi dokaze, sicer se šteje, da je ugovor neobrazložen in kot tak po 2. odst. 53. člena ZIZ neutemeljen.
Na navedeno je bil dolžnik opozorjen v pravnem pouku izpodbijanega sklepa. Kljub opozorilu dolžnik ni konkretiziral svoje ugovorne navedbe o tem, da se stanje dolga ne ujema z njegovo evidenco.
Sodišču pa v zvezi s svojimi navedbami tudi ni predložil nobenih dokazov. Glede na navedeno dolžnikovega ugovora ni moč šteti za obrazloženega. Zato je, kot je bilo že zapisano, ugovor neutemeljen (2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ).
Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni našlo bistvenih kršitev določb postopka, na katere je poleg pravilne uporabe materialnega prava dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 55. člena ZIZ in 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP - v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep o izvršbi, na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo.