Legal fees for execution proceedings partially allowed; VAT on lawyer's fee recognized but separate consultation fee rejected.

Pritožbi upnika se delno ugodi in se 2. točka izreka sklepa o izvršbi s p r e m e n i tako, da se stroški upnika odmerijo na 31.583,00 SIT. V preostalem delu se pritožba zavrne kot neutemeljena in se p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Odvetnik ni upravičen do nagrade za posamezna opravila iz tarifne številke 33 Odvetniške tarife (posvet s stranko, poročilo stranki), če so bila ta njegova opravila zaobsežena v opravilih po ostalih tarifnih številkah.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je na podlagi pravnomočne sodbe izdalo izpodbijani sklep o izvršbi, zaradi izterjave glavnice v znesku 207.961,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi po specifikaciji v predlogu za izvršbo in stroškov postopka v znesku 20.950,00 SIT s p.p. in 23.864,00 SIT s p.p. ter izvršilnih stroškov v znesku 29.893,00 SIT. Hkrati je za poplačilo teh terjatev dovolilo izvršbo z rubežem razpoložljivega dobroimetja dolžnika, ki ga ima ta na kateremkoli računu, ter z rubežem, cenitvijo in prodajo dolžnikovih premičnih stvari.

Proti navedenemu sklepu je v delu, kolikor se ta nanaša na izvršilne stroške, upnik po svojem pooblaščencu vložil pritožbo, s katero je predlagal spremembo izpodbijanega sklepa tako, da pritožbeno sodišče pri odmeri stroškov prizna tudi stroške za posvet s stranko, poročilo stranki, urejanje takse in 19 %-ni davek na dodano vrednost.

Pritožba upnika je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnik po svojem pooblaščencu, ki je odvetnik, v obravnavani zadevi vložil predlog za izvršbo. Ta storitev je v veljavni Odvetniški tarifi ovrednotena v tar.št. 21 in v okviru te je pooblaščenec, glede na višino terjatve, ki je predmet tega postopka, pravilno uveljavljal 100 točk. Ker gre pri tem za opravilo, ki je ovrednoteno v konkretni tarifni številki, upnik ni upravičen do posebne nagrade za posvet s stranko, za poročilo stranki (in za urejanje takse), zaradi česar je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ker teh uveljavljenih stroškov ni priznalo; gre za to, da je navedena opravila na podlagi tar.št. 33 mogoče posebej ovrednotiti le, če niso že zajeta v opravilih iz drugih tarifnih številk, kar pa v obravnavani zadevi ni primer. Utemeljena pa je pritožba le v delu, kolikor uveljavlja, da sodišče prve stopnje v zvezi z odmero stroškov za opravljeno odvetniško storitev ni priznalo 19 %-nega davka na dodano vrednost (DDV); po določilu 15.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) se v postopku izvršbe in zavarovanja smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku (ZPP), če ni v tem ali kakšnem drugem zakonu drugače določeno. Glede na določila ZPP je treba tudi stroške, ki nastanejo zaradi zastopanja stranke po odvetniku, obravnavati zgolj v okviru stroškov, ki jih ima stranka v postopku (151.čl. ZPP). Zato bi v primeru, če stranki v okviru povrnitve stroškov postopka ne bi priznali tudi (vseh) stroškov, ki so nastali zaradi zastopanja stranke po odvetniku (konkretno: 19 % DDV na opravljeno storitev), bilo kršeno osnovno načelo, ki je v tem, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti (vse) stroške postopka (154.čl. ZPP); edina omejitev v zvezi s tem je navedena v 1. odst. 155.čl. ZPP, po katerem upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so potrebni za pravdo - po vsebini enako določilo je v 5. odst. 38.čl. ZIZ, po katerem mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. 2. odst. 155.čl. ZPP res določa, da se stroški za nagrado odvetnikov odmerjajo po tarifi, v kolikor je ta predpisana, vendar je po oceni pritožbenega sodišča to določbo treba razumeti le v smislu napotila na Odvetniško tarifo (in pomeni le, da odvetniških storitev in s tem povezanih stroškov ni mogoče vrednotiti po poljubnih kriterijih, ampak je treba uporabiti kriterije, določene v navedeni tarifi).

Omenjena tarifa pa v 2. odst. 2. čl. določa, da so stroški zastopanja skupna cena odvetniških storitev in izdatkov, ki jih ima odvetnik v zvezi z nudenjem pravne pomoči; DDV je torej z vidika odvetnika izdatek v zvezi s storitvijo zastopanja, ki ga odvetnik glede na določilo 21. in 24. čl. Zakona o davku na dodano vrednost mora obračunati in tudi plačati, hkrati pa predstavlja strošek stranke, ki jo je v postopku zastopal odvetnik, za katerega ima pravico do povrnitve od nasprotne stranke, pod pogojem, da je v postopku z zahtevkom uspela. V obravnavanem primeru znaša odvetniška storitev z vključenim 19%-nim DDV: 10.583,00 SIT, taksa za predlog in sklep 21.000,00 SIT, skupaj torej znašajo izvršilni stroški 31.583,00 SIT.

Glede na to je pritožbeno sodišče pritožbi upnika delno ugodilo in sklep o stroških spremenilo tako, da je iz naslova izvršilnih stroškov upniku priznalo 31.583,00 SIT; v preostalem delu pa je pritožbo upnika zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.