Court dismisses debtor's objection to enforcement allowing transfer of claim via constitutional law citation.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court rejected the debtor's objection to an enforcement order based on a prior agreement establishing a mortgage lien. The debtor argued they were not a party to the original debt instrument and that the creditor's claim had not legally transferred to the current plaintiff. The court ruled that the debtor acquired the property after the lien was registered, making them liable, and the plaintiff validly proved the claim's transfer through a specific constitutional law provision.
Legislator headnote
AI generated24. člen ZIZ; 22.b člen Ustavnega zakona o dopolnitvah ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine: A debtor who acquires mortgaged property after the lien is registered remains liable, and a claim may be enforced against a new creditor if the transfer is proven by a public or legally certified document.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovor dolžnika se zavrne kot neutemeljen in se p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Upnik lahko prehod terjatve nase po 1. odst. 24. člena ZIZ dokazuje s sklicevanjem na Ustavni zakon o dopolnitvah ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS (Ur.l. RS št. 45/I z dne 27.7.1994).
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi izvršljivega sporazuma strank z dne 14.5.1992 (opr.št. R 115/92) in z dne 23.6.1993 (opr.št. R 160/93) o ugotovitvi obstoja denarne terjatve in njenem zavarovanju z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini, zaradi izterjave denarne terjatve v znesku 584.996.196,30 SIT s p.p., dovolilo izvršbo s cenitvijo in prodajo nepremičnine ter s poplačilom upnika iz kupnine, pridobljene s prodajo.
Proti navedenemu sklepu je dolžnik vložil ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje posredovalo pritožbenemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi; zatrjuje, da dolžnik A ni zavezana stranka iz izvršilne listine, na podlagi katere je dovoljena izvršba, poleg tega pa obveznost zavezanca iz postopka R 160/93 ni prešla na dolžnika, niti ni izkazan prehod upravičenčeve terjatve na sedanjega upnika.
Ugovor dolžnika, obravnavan kot pritožba, ni utemeljen.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v obravnavani zadevi ni podan nobeden od razlogov po 55.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki jih uveljavlja dolžnik v ugovoru in ki bi preprečevali izvršbo; A, ki je kot dolžnik naveden v predlogu za izvršbo oz. v sklepu o izvršbi, res ni v tej vlogi naveden v izvršilnem naslovu, na podlagi katerega je dovoljena izvršba v predmetni zadevi (konkretno: v sporazumu o ugotovitvi obstoja denarne terjatve in sklepu o vnjižbi zastavne pravice opr.št. R 115/92 z dne 14.5.1992 in R 160/93 z dne 23.6.1993), ampak je kot dolžnik v njem navedena B oziroma B International, vendar pa 245.čl. ZIZ določa, da ima vknjižba zastavne pravice za posledico, da se lahko opravi izvršba na to nepremičnino tudi proti tistemu, ki jo je pridobil pozneje (enako določilo je v 251.čl. vseboval tudi Zakon o izvršilnem postopku=ZIP). Ker je iz predloženega zemljiškoknjižnega izpiska za parcele v vl.št...k.o. S.
razvidno, da je bila na podlagi obeh prej navedenih sklepov vknjižena zastavna pravica v korist upnika, ne more biti upošteven ugovor dolžnika, češ da ni kot zavezanec naveden v izvršilnem naslovu, saj je iz navedenega izpiska tudi mogoče razbrati, da je dolžnik pridobil nepremičnino pozneje (izpisek št. 3378/99 na l.št. 69), po izvršeni vknjižbi zastavne pravice. Ravno tako pa ni podan niti nadaljnji ugovorni razlog po 12. točki 55. čl. ZIZ, ki ga uveljavlja dolžnik, in sicer da ni izkazan prehod upravičenčeve terjatve na sedanjega upnika. ZIZ v 24.čl. določa, da dovoli sodišče izvršbo tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če z javno ali s po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj; v obravnavanem primeru je po oceni pritožbenega sodišča zahtevam iz 24.čl. ZIZ upnik zadostil, saj se sklicuje na Ustavni zakon o dopolnitvah ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l.RS št. 45/I z dne 27.7.1994), ki je v 22.b čl. uredil prenos poslovanja in premoženja od L. banke d.d. (tj.
upnice po izvršilnih naslovih, na katerih temelji obravnavani sklep o izvršbi), na N. banko d.d. L. (22.č čl.), torej upnika v predmetni izvršilni zadevi, pri čemer je jasno, da je šlo v okviru prenosa premoženja tudi za prenos terjatve, ki je predmet tega izvršilnega postopka. Glede na to je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365.čl. ZPP v zvezi s 15.čl. ZIZ ugovor dolžnika zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.