Denationalization petition dismissed for failure to provide current cadastral data within court-ordered deadline.

Pritožba se zavrne in p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Če v predlogu za denacionalizacijo predlagatelji ne označijo nepremičnin, katerih vrnitev v last in posest zahtevajo, z veljavnimi zemljiškokatastrskimi podatki, gre za takšno formalno pomanjkljivost predloga, da se lahko v primeru, ko niti na poziv sodišča tega ne dopolnijo, predlog za denacionalizacijo zavrže.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za denacionalizacijo, ki so ga v gornji zadevi vložili J.N., P.N., M.N. in O.C. Ugotovilo je, da predlagatelji kljub temu, da jih je sodišče pozvalo, naj v 30-ih dneh dopolnijo predlog za denacionalizacijo tako kot določa 62. člen Zakona o denacionalizaciji (ZDen), tega niso storili, da je predlog tako pomanjkljiv, da po njem ni mogoče postopati in je sodišče po 109. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zato takšen predlog zavrglo. Sicer pa je zavzelo tudi stališče, da predlagatelji niso dokazali, da je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi sile, grožnje ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti.

Zoper ta sklep so vložili predlagatelji pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navajajo, da je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, predvsem ni zaslišalo predlagane priče L.B., ki bi najbolj vedel povedati, na kakšen način se je izvajal pritisk na pravnega prednika predlagateljev. Takrat je bil namreč prisoten. Predlagatelji sami pa so bili v tistem času skoraj še otroci, zato iz lastnega ne vedo, v kakšnih razmerah je bila odvzeta zemlja. Predlagatelji res niso uspeli sodišču predložiti vseh historičnih zemljiškoknjižnih podatkov, vendar menijo, da je bil njihov zahtevek kljub temu dovolj natančno opredeljen, saj so v zahtevku navedli parcele, ki so bile odvzete v času podržavljenja. Zato menijo, da je njihov zahtevek dovolj natančno določen, da bi lahko sodišče predmet obravnavalo, lahko bi tudi na samem naroku to še dopolnili oziroma popravili, vendar je sodišče predlog za denacionalizacijo brez naroka zavrglo.

Predlagajo razveljavitev sklepa in ponovno odločanje o zadevi.

Pritožba ni utemeljena.

Ker je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom predlog za denacionalizacijo zavrglo po 109. členu ZPP, je pritožbeno sodišče najprej presodilo pritožbene navedbe, s katerimi se izpodbija ta odločitev. Tudi v nepravdnem postopku je dolžnost predlagateljev, da vložijo predlog, ki je popoln, torej vsebuje vse podatke, ki jih določa 62. člen ZDen. V konkretnem primeru predlagatelji takšnega predloga niso vložili, zato jih je sodišče na naroku dne 15.4.1999, na katerem so bili navzoči vsi predlagatelji in pooblaščenec prvega predlagatelja, pozvalo, da pomanjkljivosti v roku 30 dni odpravijo in jih pri tem tudi opozorilo na posledice, če predloga v določenem roku ne bodo dopolnili.

Predlagatelji so v tem roku poslali sodišču vlogo, ki so jo naslovili kot uskladitev zahteve za denacionalizacijo, v kateri pa so ponovno nepremičnine, ki so predmet vrnitvenega zahtevka, identificirali le s parcelnimi številkami in vložki v času podržavljenja, ne pa tudi podatki sedanjega zemljiško-knjižnega stanja, ki je spremenjeno. Ob takšnih podatkih spisa se postavlja vprašanje, ali je predlog za denacionalizacijo nepremičnin, ki mu niso priloženi zemljiškoknjižni izpiski z vsemi vpisi in izbrisi v zemljiškoknjižnih vložkih, v katerih so bile vpisane podržavljene nepremičnine, kjub tej pomankljivosti še sposoben za obravnavanje, kot trdi pritožba.

Pritožbeno sodišče sprejema stališča prvostopnega sodišča, da ni, saj se brez teh podatkov o predlogu za denacionalizacijo ne da odločati. Predlagatelji zahtevajo vrnitev nepremičnin v last in posest ali vrnitev nadomestnih nepremičnin. O takšni zahtevi pa bi sodišče lahko odločilo le, če bi predlog vseboval tudi podatke o nepremičninah po sedanjem zemljiškokatasterskem stanju, saj sicer niti ne more oceniti, ali je predlog sploh naperejen proti pravemu zavezancu (51. člen ZDen). Ker je sodišče prve stopnje iz podatkov spisa pravilno ugotovilo, da predlagatelji v predlogu za denacionalizacijo niso navedli vseh potrebnih podatkov in predložili listin v skladu z 62.

členom ZDen in ker tudi v 30 dneh niso dostavili vse manjkajoče dokumentacije, na kar so bili opozorjeni na naroku s sklepom, prav tako na posledico, če te pomanjkljivosti ne bodo odpravili, je v skladu s 109. členom ZPP v zvezi s členom 37 Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) predlog zavrglo. Ostale pritožbene navedbe, v katerih predlagatelji vztrajajo na vsebinski utemeljenosti predloga, zaradi odločitve, ki jo je sodišče prve stopnje sprejelo, ko je predlog zavrglo iz procesnih razlogov, niso pomembne. Zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo predlagateljev zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. odst. 380.

čl. ZPP v zvezi s členom 37 ZNP).