Appeal against a court warning for gross misconduct dismissed due to mitigating circumstances and defendant's subjective state.

Pritožba okrožne državne tožilke se z a v r n e kot neutemeljena in p o t r d i sklep sodišča prve stopnje o sodnem opominu.

[JEDRO]

V postopku pred sodiščem prve stopnje ugotovljene okoliščine, ki govore o osebnosti obdolženega, njegovem obnašanju med in po storitvi dejanja ter stopnja njegove kazenske odgovornosti utemeljujejo izrek sodnega opomina.

[OBRAZLOŽITEV]

Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje obdolženemu B. U.

zaradi storitve kaznivega dejanja grdega ravnanja po členu 146 KZ izreklo sodni opomin. Po določilu člena 95/I Zakona o kazenskem postopku (ZKP) so bili obdolženemu naloženi v plačilo stroški kazenskega postopka iz 1.-5. točke II. odstavka 92. člena istega zakona v višini 50.347,00 SIT, plačila povprečnine pa je bil,z uporabo določil člena 95/IV ZKP, oproščen. Odločeno je še bilo, da se oškodovanka, po določilu člena 105/II ZKP, s premoženjskopravnim zahtevkom v znesku 203.430,00 SIT napoti na pravdo.

Proti tej sodni odločbi se je pritožila okrožna državna tožilka Okrožnega državnega tožilstva v C. iz razlogov po členu 448/I ZKP s predlogom, da pritožbeno sodišče obdolženega spozna za krivega storitve očitanega mu kaznivega dejanja in mu izreče pogojno obsodbo z določeno kaznijo enega meseca zapora in preizkusno dobo enega leta.

V odgovoru na pritožbo obdolženi po zagovornici predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje ni moglo slediti zatrjevanju pritožnice, ko ta v vloženi pritožbi osporava pravilnost presoje okoliščin, ki so sodišče prve stopnje privedle do odločitve izreka sodnega opomina obdolženemu. Tudi po presoji sodišča druge stopnje namreč obstoje vse tiste okoliščine, navedene v členu 61 KZ, ki navedeno odločitev utemeljujejo. Pri tem ima sodišče prve stopnje v mislih predvsem v postopku pred sodiščem prve stopnje ugotovljene okoliščine, ki govore o osebnosti obdolženega, njegovem obnašanju med in po storitvi dejanja, predvsem pa tudi stopnjo njegove kazenske odgovornosti.

Ob zbranih dokazih že sodišče prve stopnje, še manj pa sodišče druge stopnje, katero nima razlogov za dvom v navedbe obdolženca v podanem odgovoru na pritožbo, ni imelo razlogov verjeti temu, kar trdi pritožnica, da gre pri B. U. za osebo, katera po svoji krivdi zahaja v stalne spore z oškodovanko. Gre za trditev, do katere je pritožnica prišla po vsej verjetnosti na podlagi s strani oškodovanke predloženega lista papirja z navedbami, kaj vse bi ji naj doslej obdolženi pred obravnavanim dejanjem že naredil. Tem navedbam sodišče druge stopnje ni moglo verjeti, ne vidi pa tudi potrebe po njihovem preverjanju. Ne le, da kaj takšnega o njunih medsebojnih odnosih obdolženi ne pove, tega ni potrdila niti zaslišana priča Z. N. V nasprotju s tem pa že iz izpovedi oškodovanke same izhaja, da je konfliktna oseba, kateri tudi sicer ni mogoče brezpogojno verjeti.

Pravilen je zapis v izpodbijanem sklepu, da je do obravnavanega dejanja prišlo zaradi njenih kokoši, ko je ta za tem, ko se ji je zaradi ravnanja psa obdolženi opravičil, z njim pričela prepir. Še več, pri tem prepiru je potem, ko se je pes zapodil v kurnik, za kar sodišče druge stopnje ne vidi, da je k temu s čemerkoli prispeval obdolženi, tam z njim skušala obračunati, saj ga je brcala, o ravnanju obdolženega proti njej pa močno pretiravala. Slednje je razvidno iz njene trditve, da je zaradi udarca, kateri ni bil hud, imela bolečine kar 8 mesecev. Vsaj vprašljiva je pri tem tudi nastala škoda, katero omenja pritožnica in njeno neplačilo oškodovanki, saj prav iz ničesar ne izhaja, da bi ta prej, predno je prišlo do kazenskega postopka, od obdolženca sploh kaj zahtevala.

Iz povedanega in dejstva, da že sodišče prve stopnje samo šteje, da je obdolženi dejanje storil v krivdni obliki eventuelnega naklepa, je odločitev sodišča prve stopnje o izreku sodnega opomina pravilna, saj na strani obdolženca dejansko obstoje takšne olajševalne okoliščine, ki delajo to, kar je storil, posebno lahko. Pritožbo je bilo zato potrebno zavrniti kot neutemeljeno in izpodbijani sklep o sodnem opominu potrditi.