Appeal dismissed; judgment debt statute of limitations expired only after 10 years from final enforcement order date.

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali z odločbo drugega pristojnega organa ali s poravnavo, zastarajo v desetih letih.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo, dovoljeno s sklepom z dne 7.6.1993, opr.št. I 1993/00279 delno ustavilo in sicer za znesek 4.400,00 SIT, ki ga je dne 22.10.1993 plačal dolžnik na račun glavnice, obresti in stroškov.

Proti sklepu se pritožuje dolžnik ter v pritožbi navaja, da upniku ni ničesar dolžan, na kar kaže dejstvo, da ga upnik ves pretekli čas z ničemer ni opozoril, da naj bi mu kaj dolgoval. Danes, po šestih letih, pa ga upnik terja za nekaj, za kar ne ve, na kaj se nanaša.

Kolikor pa bi bila upnikova terjatev utemeljena, pa dolžnik meni, da je že zastarala.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani izvršilni zadevi je sodišče prve stopnje na upnikov predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine izdalo sklep o izvršbi dne 7.6.1993, ki je bil dolžniku vročen v skladu z določbami 2. odst. 142. čl. ZPP v zvezi s 141. čl. ZPP (navedena zakonita določila so se uporabljala v zvezi s 14. čl. Zakona o izvršilnem postopku), vendar dolžnik zoper sklep o izvršbi ni ugovarjal, zaradi česar je postal pravnomočen v obsegu uveljavljane terjatve, ki se nanaša na glavnico, zamudne obresti in na stroške postopka. Zaradi delnega dolžnikovega plačila njegovega dolga do upnika je upnik z vlogo z dne 19.11.1999 delno umaknil izvršilni predlog in sicer za znesek 4.400,00 SIT. Zaradi tega delnega umika je sodišče prve stopnje izvršbo, dovoljeno s pravnomočnim sklepom o izvršbi z dne 7.6.1993, opr.št. I 1993/00279, delno ustavilo in sicer za znesek 4.400,00 SIT, ki je bil plačan dne 22.10.1993 na račun stroškov, obresti in glavnice. Ker pa dolžnik s tem zneskom ni v celoti poravnal upnikove terjatve, mora prvo sodišče s pravnomočnim sklepom dovoljeno izvršbo nadaljevati še za razliko neplačanih obveznosti, ki se nanašajo na preostanek stroškov, obresti in glavnice. Dolžnik v pritožbi navaja, da upniku ničesar ne dolguje oziroma da ne ve, na kaj se nanaša njegova terjatev. Meni tudi, da je upnikova terjatev zastarala. V zvezi z dolžnikovim ugovorom o zastaranju terjatve je treba opozoriti, da ta dolžnikov ugovor ni utemeljen. Dejstvo je, da je dolžnik dolžan plačati upnikovo terjatev na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, od dneva pravnomočnosti (23.6.1993) pa še ni preteklo 10 let, kolikor velja zastaralni rok za judikatne terjatve (1. odst. 379. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih). Tudi druge pritožbene navede ne morejo biti upoštevne, zlasti pritožbena trditev, da dolžnik upniku ničesar ne dolguje. Ta okoliščina bi lahko bila upoštevna le v primeru, kolikor bi dolžnik z ustrezno listino izkazal, da je upniku v celoti poravnal svoj dolg. Iz teh razlogov je bilo treba dolžnikovo pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje.