Appeal dismissed as untimely; statutory limitation period cannot be extended by telegram request.
Legislator summary
AI generatedThe Second Instance Court dismissed the appellant's appeal as filed after the expiration of the fifteen-day statutory limitation period. Although the appellant submitted a telegram requesting an extension of the deadline, the court held that such periods are preclusive and cannot be extended by either the party or the court. Consequently, the appeal was rejected without a hearing, as the procedural defect rendered the appeal inadmissible regardless of the merits.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP/77), pr. 348, 358, 367: Statutory limitation periods for appeals are preclusive and cannot be extended by the party or the court; appeals filed after expiration must be rejected.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrže.
[JEDRO]
Tožničina telegramska prošnja za podaljšanje pritožbenega roka ne more imeti nikakršnega vpliva na presojo vprašanja pravočasnosti pritožbe, saj zakonskih prekluzivnih rokov ne more podaljševati ne stranka sama, niti sodišče.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem je tožnica terjala od toženih strank nerazdelno plačilo odškodnine v znesku 160,610.000,00 SIT ter 10,000.000,00 SIT, hkrati pa je tožnici naložilo plačilo pravdnih stroškov prve tožene stranke v znesku 206.264,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopne sodbe dalje do plačila.
Zoper sodbo sodišča prve stopnje je tožnica vložila pritožbo. Po njenih navedbah jo izpodbija iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev prvostopne sodbe, z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje pred spremenjenim senatom, oziroma (smiselno) spremembo izpodbijane sodbe.
Pritožba je prepozna.
Po določbi prvega odstavka 348. člena v času izdaje sodbe veljavnega Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77), ki ga je treba uporabiti spričo določbe prvega odstavka 498. člena sedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99), se smejo stranke zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, pritožiti v petnajstih dneh od vročitve prepisa sodbe. Iz tožničine lastne trditve v pritožbi in iz povratnice, pripete k list.št. 216 spisa, izhaja, da je bil tožnici vročen prepis izpodbijane sodbe dne 22.12.1998, kar pomeni, da ji je potekel 15-dnevni rok za vložitev pritožbe z iztekom dneva 6.1.1999 (sreda).
Tudi ob upoštevanju dejstva, da je tožnica (sicer napačno) vložila pritožbo direktno na Višje sodišče v Ljubljani dne 8.1.1999 (kot najugodnejšega datuma zanjo), je treba ugotoviti, da je pritožba vložena po izteku zakonsko predvidenega 15-dnevnega roka za vložitev pritožbe in da je torej prepozna. Pri tem je brez slehernega pomena tožničina telegramska prošnja za podaljšanje pritožbenega roka (glej list.št. 244 spisa), saj je pritožbeni rok zakonski prekluzivni rok, ki ga ne stranka sama niti sodišče ne more v nobenem primeru podaljševati.
Po določbi prvega odstavka 358. člena ZPP/77 zavrže prepozno pritožbo s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka. Ker tega v danem primeru ni storil, je bilo na podlagi določbe 367. člena ZPP/77 dolžno zavreči tožničino pritožbo kot prepozno sodišče druge stopnje.