Appeal granted; labor court has jurisdiction over temporary work contracts under labor law, not general obligations law.

Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva odstopi v reševanje stvarno in krajevno pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.

Odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Delovno in socialno sodišče je pristojno odločati o individualnih delovnih sporih iz pogodb o delu za opravljanje začasnih oz. občasnih del, torej o pravicah in obveznostih, ki izvirajo iz pogodbe o delu, ki je urejena v delovnem pravu.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 576.499,00SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneskov in za čas, ki je podrobno naveden v izreku izpodbijane sodbe. Obenem je odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 64.698,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 11.1.1999 dalje do plačila.

Proti sodbi se pritožuje tožena stranka, uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Ponavlja ugovor, da Okrajno sodišče v Ljubljani ni stvarno pristojno za sojenje, marveč Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, saj pravni temelj tožnikovega zahtevka ni pogodba o delu v smislu 600. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR). Opozarja na vsebino pogodbe o delu, iz katere izhaja, da je bila sklenjena na podlagi 107. in 110. člena Zakona o delovnih razmerjih. Izrecno opozarja na točko II pogodbe, ki povzema besedilo 107. člena Zakona o delovnih razmerjih. V pogodbi se uporablja naziv delavec, iz samega zahtevka pa izhaja, da je dejansko šlo za plačilo opravljenega dela in dnevnic. Citira 4. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, opozarja na zmotno sklicevanje prvega sodišča na 99. člen Zakona o sodiščih in citira 97. člen Zakona o sodiščih.

Pristojnosti delovnega in socialnega sodišča se je zavedal tudi tožnik, ki je v tožbi poudaril, da je bil toženec k plačilu pozvan.

Pritožba je utemeljena.

Pravilno opozarja pritožba, da je za odločanje o tem sporu pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani (4. točka 2. odstavka 354.člena ZPP/77). Po določbi 4. točke 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodičih (Ur.l. RS, štev. 19/94 z dne 23.4.1994) je delovno sodišče pristojno odločati v individualnem delovnem sporu iz pogodb o delu za opravljanje začasnih oziroma občasnih del, torej o pravicah in obveznostih, ki izvirajo iz pogodbe o delu, ki je urejena v delovnem pravu. Pogodba o delu z dne 1.6.1996 (priloga A 2), ki jo je sodišče prve stopnje prebralo, se že v navedbi naziva sklicuje na določbe 107. in 110. člena ZDR (Ur.l. 14/90 in nadaljnji). Iz njene vsebine pa prav tako izhaja, da jo sklepata delodajalec - tožena stranka in delavec - tožnik. Tudi 2. in 3. člen pogodbe, ki določata obveznost delavca in delodajalca vsebinsko povzema določbe IX. poglavja ZDR o začasnem in občasnem delu (v opombah k pogodbi so delno povzete določbe 107., 108., 109. in 110 člena ZDR). Tudi iz mesečnega obračuna potnih stroškov (priloga A 4) izhaja, da je bil tožniku za prevoze izstavljen potni nalog. Tožeča stranka obveznost tožene stranke do tožnika opira prav na pogodbo o delu z dne 1.6.1996 (točka I tožbe), in ne pove, zakaj naj bi bila to delovršna pogodba po 600. členu ZOR oziroma z njo samo dokazuje, da gre za pogodbo po 600. členu ZOR (list.štev. 7), kar pa iz pogodbe z dne 1.6.1996 zaradi že povedanega ne izhaja.

Sodišče druge stopnje je zato po ugotovitvi, da je podana za odločanje o tem sporu stvarna in krajevna pristojnost Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, pritožbi ugodilo, sodbo razveljavilo in odločilo, da se zadeva odstopi v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani (1. odstavek 369. člena ZPP/77).

Odločitev o stroških tožene stranke v zvezi s pritožbo temelji na odločbi 3. odstavka 166. člena ZPP/77.