Appeal dismissed: agreement between tenant and third party regarding car return is irrelevant to landlord-tenant dispute.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the tenant's appeal, upholding the first-instance judgment ordering payment of principal, interest, and costs. The tenant argued that the landlord's agent returned the car late, violating their private agreement, but the court found this irrelevant to the contractual relationship between the parties. Since the tenant did not contest the factual finding that the car was returned on July 25, 1995, and the first-instance court correctly applied the law, the appeal was rejected under Article 368 of the Civil Procedure Act.
Legislator headnote
AI generatedArticle 368 of the Civil Procedure Act; The agreement between a tenant and a third party regarding the return of a leased vehicle is not relevant to the legal relationship between the lessor and the tenant.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prev stopnje.
[JEDRO]
Za razmerje med tožečo stranko - najemodajalcem in toženo stranko - najemnikom, ni pomembno, kakšen je bil dogovor med najemnikom in njegovo znanko v zvezi z vrnitvijo v najem vzetega vozila.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo v celoti vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi z dne 24.10.1995, opr.štev. I 851/95, s katerim je bilo toženi stranki naloženo plačilo glavnice v znesku 114.740,00 SIT, zakonitih zamudnih obresti od 3.8.1995 dalje do plačila, izvršilnih stroškov v znesku 11.932,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 24.10.1995 dalje do plačila in obsodilo toženo stranko na plačilo nadaljnjih pravdnih stroškov v znesku 31.641,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 21.2.1998 dalje do plačila.
Proti sodbi se pritožuje toženec. Navaja, da ne misli plačevati za L. D., na sodišču je povedal kako in kaj. Lahko reče, da mu je avto ukradla, ker ga po dogovoru ni vrnila.
Pritožba ni utemeljena.
Toženec ne oporeka dejanski ugotovitvi prvega sodišča, da je pri tožeči stranki dne 11.7.1995 najel osebni avto za en dan, vrnjen pa je bil ta avto 25.7.1995. Višina vtoževanega zneska ni sporna, toženec le trdi, da je L. D., ki je nesporno vozilo vrnila 25.7.1995, ravnala v nasprotju z njunim dogovorom. Ta dogovor pa za razmerje med tožečo stranko in tožencem kot nespornim skleniteljem najemne pogodbe, ni pomemben. Tako se pokaže, da je odločitev prvega sodišča v dejanskem in materialnopravnem pogledu pravilna. Ker prvo sodišče tudi ni zagrešilo kakšne absolutne bistvene kršitve določb postopka, na kar mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje po določbi 368. člena ZPP/77.