Appeal allowed: Heir can claim property contribution in appeal even if not raised in first instance.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Čeprav dedič v postopku pred sodiščem prve stopnje ni izločeval premoženja, ki naj bi predstavljal njegov prispevek k pridobiti, to lahko stori v pritožbenem postopku (novota).

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo, kaj predstavlja zapuščino pokojne F. J., da se dedovanje v smislu 128. člena Zakona o dedovanju omeji do višine prejete družbene pomoči tako, da zapustnici lastne nepremičnine, v izreku sklepa točno navedene, postanejo last Občine B., za dediče preostanka zapuščine razglasilo vdovca A. J. do polovice zapuščine, vnuka M. J. in vnukinjo M. P., ki sta dediča vsak do 1/4 zapuščine in končno je ugotovilo, da so dediči sklenili sporazum o delitvi zapuščine, po katerem je prejel v last vdovec A. J. v celoti parc. št. 72 - stavbišče, parc. št. 119 - pašnik in gospodarsko poslopje, vso ostalo zapuščine pa dedujejo dediči po zakonitih dednih deležih, vsak do 1/3. Vrednost zapuščine je ocenilo na 2.000.000,00 SIT in končno sklenilo, da se bo zemljiškoknjižna izvedba tega sklepa opravila po uradni dolžnosti.

Zoper ta sklep se pritožuje dedič - vdovec A. J., ki v pritožbi navaja, da na zapuščinski obravnavi dne 26.3.1999 ni razumel poteka postopka, ni bil poučen o svojih pravicah in tudi ni imel možnosti na obravnavi povedati, da je 1/2 premoženja, ki je predmet zapuščine, njegova. K nastanku in ohranitvi tega premoženja je namreč prispeval vsaj 1/2, zato naj se iz zapuščine 1/2 premoženja izloči. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Ker je v pritožbenem postopku dopustno navajati nova dejstva in ker pritožnik, ki je zakonec pokojnice, zatrjuje, da je 1/2 premoženja, ki je predmet zapuščine, njegova, ker je k nastanku in ohranitvi tega premoženja prispeval vsaj 1/2, je pritožbeno sodišče moralo izpodbijani sklep razveljaviti, saj od ugotovitve, ali je zakonec pokojnice res prispeval vsaj 1/2 k nastanku in ohranitvi tega premoženja, zavisi pravilnost ugotovitve v prvem odstavku izreka izpodbijanega sklepa, kaj predstavlja zapuščino. Ta ugotovitev bi sicer lahko bila pravilna, glede na to, da se v zapisniku o opravljenem naroku dne 26.3.1999 navaja, da so dediči sklenili sporazum o delitvi zapuščine, kar pomeni, da je zapuščino sprejel tudi naš pritožnik in z njo tudi razpolagal, vendar pa, kot je to razvidno iz uradnega zaznamka na tem zapisniku, A. J. ni podpisal zapisnika, kar seveda pomeni, da dedni dogovor, ki je po svoji naravi pogodba, ni bil sklenjen. Zato je izpodbijani sklep nepravilen tudi v 4. odstavku izreka, ko sodišče ugotavlja, da so dediči sklenili sporazum o delitvi zapuščine. V ponovljenem postopku bo torej sodišče prve stopnje moralo upoštevati trditev A. J. in v ustreznem postopku ugotavljati, ali je njegov izločitveni zahtevek utemeljen ali ne.

Na odločitev pritožbenega sodišča pa ni moglo vplivati dejstvo, ki ga je sporočila dedinja M. P., da je A. J. dne 3.2.2000 umrl. Ob vložitvi pritožbe je bil namreč A. J. živ in pritožbeno sodišče je zato moralo odločati po stanju, kakršno je bilo ob izdaji sklepa o dedovanju in ob vložitvi pritožbe.

V skladu s 3. točko 380. člena ZPP je pritožbeno sodišče sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.