Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cp 2221/99 ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CP.2221.99 AI generated

Appeal dismissed; tax waiver denied due to lack of proof of significant financial hardship.

Case Number VSL sklep I Cp 2221/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The court dismissed the appeal and upheld the first-instance decision rejecting the plaintiff's request for a waiver of court fees. The plaintiff failed to submit required income tax returns and asset declarations proving that paying the fees would significantly reduce their ability to support themselves or their family. Consequently, the court ruled that the statutory conditions for fee waiver were not met, as the plaintiff did not demonstrate a significant reduction in living means.

Legislator headnote

AI generated

3. odst. 168. čl. ZPP; 3. odst. 13. čl. ZST: A court may waive court fees only if the applicant proves that payment would significantly reduce the means necessary for their own or their family's subsistence, and such proof must be substantiated by specific documentation submitted at the time of the request.

Keywords

AI generated
court fees waiver financial hardship proof subsistence means reduction income tax declaration asset status certificate procedural deadline significant reduction standard

Cited Legislation

AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko le v primeru, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks.

Proti navedenemu sklepu se je pritožila tožeča stranka ter predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi ter ugodi predlogu za oprostitev plačila sodnih taks. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je tožeča stranka 19.10.1999 prejela navaden dopis sodišča, kjer jo je pozvalo na predložitev listin v smislu 2. odst. 169. čl. ZPP, brez pravnega pouka ali opozorila na prekluzivnost 15-dnevnega roka. Tožnik je tako 26.11.1999 predložil sodišču vse zahtevane listine, vendar je sodišče že 25.11.1999 sprejelo izpodbijani sklep, ki je po mnenju tožnika nezakonit.

Pritožba ni utemeljena.

Po določilu 3. odst. 168. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP (Ur.l. RS št. 26/99) lahko sodišče oprosti stranko plačila taks, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja ali se preživljajo njeni družinski člani. Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnik vložil predlog za oprostitev sodnih taks hkrati s tožbo dne 24.4.1998 ter je pri tem le navajal, da je upokojenec in bi ga plačilo taks ogrozilo. Po določilu 3. odst. 13. čl. Zakona o sodnih taksah, ZST (Ur.l. SRS št. 1/90 - 20/98) sklep o oprostitvi izda sodišče na predlog stranke. Predlogu pa mora stranka predložiti svojo zadnjo odločbo o dohodnini in zadnje odločbe o dohodnini družinskih članov, s katerimi živi, v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za oprostitev ter potrdilo o premoženjskem stanju. Ker tožeča stranka navedenih dokazil predlogu ni predložila, jo je sodišče dne 15.10.1999 pozvalo, naj to stori v roku 15 dni, česar pa v danem roku ni storila. Ob takem stanju pa je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks v celoti zavrnilo, saj ta ni izkazala, da bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerim se preživlja tožeča stranka oziroma njeni družinski člani. Glede na pritožbena izvajanja pa sodišče druge stopnje še pripominja, da dolžnost predložitve listinskih dokazov hkrati z vloženim predlogom predlagatelju nalaga tretji odst. 13. čl. ZST, zato takšen dodatni poziv sodišča niti ne bi bil potreben.

Ker je sodišče druge stopnje ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker tudi ni ugotovilo kakih formalnih kršitev iz razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter v skladu z določilom čl. 365 tč. 2 ZPP potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.