Appeal dismissed: Unknown residence does not exempt a party from paying court costs under ZPP.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu v točki 4 izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Dejstvo, da je toženec neznanega prebivališča in zastopan po začasnem skrbniku, ni pravnopomembna okoliščina, ki bi lahko vplivala na njegovo dolžnost povrnitve pravdnih stroškov.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo zavrglo tožbo v delu, v katerem gre za že razsojeno stvar. V delu v katerem je ugodilo tožbenemu zahtevku pa je ugotovilo, da je tožnik solastnik nepremičnin vpisanih v vložku št. 539 k.o. ... do 1/3 pri 1/16 last E. B. in do 1/3 pri 6/315 last B. B. in V. K.. Tožencem je naložilo, da so dolžni izstaviti listino, na podlagi katere se bo tožnik lahko vknjižil kot solastnik spornih nepremičnin v ugotovljenem deležu in povrniti nerazdelno 27.843,00 SIT pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi, vse v 15 dneh pod izvršbo.

Zoper stroškovni del odločbe se je pravočasno pritožil prvi toženec E. B. po skrbnici za poseben primer M. V., zaposleni pri Centru za socialno delo Ljubljana Vič Rudnik. V pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče izrek pod točko 4 izpodbijane odločbe odpravi in prvega toženca oprosti plačila pravdnih stroškov, ker je neznanega prebivališča. Navaja tudi, da Center za socialno delo nima namenskih sredstev, da bi odsotnim osebam, katerih prebivališče ni znano, povrnilo pravdne stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijane odločbe in navedb v pritožbi prvega toženca pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati pravdne stroške. Ker tožeča stranka v pravdi ni uspela le s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, je odločitev o stroških pravilno oprta na 3. odstavek 154. člena ZPP. Ta določa, da sodišče lahko odloči, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki, ki v pravdi ni uspela le s sorazmerno majhnim delom, povrniti vse stroške.

Uveljavljani pritožbeni ugovor oziroma nasprotovanje prvega toženca, da ni dolžan nositi pravdnih stroškov, ker je neznanega prebivališča, za obveznost povračila pravdnih stroškov ni pomemben. Dejstvo, da je prvi toženec neznanega prebivališča, bo sicer lahko vplivalo na možnost oziroma uspešnost izterjave pravdnih stroškov, vendar pa ga to ne razbremenjuje dolžnosti plačila pravdnih stroškov, ki jih je dolžan na podlagi zgoraj citiranega zakonskega določila. Prav tako za obveznost povrniti pravdne stroške ni pomembno, da center za socialno delo nima namenskih sredstev, da bi odsotnim osebam, katerih prebivališče ni znano, povrnilo pravdne stroške. Center za socialno delo namreč ni tožena stranka v postopku in ni obsojena na plačilo pravdnih stroškov. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno in ob upoštevanju, da ni našlo bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, pritožbo prvega toženca kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep (odločba o stroških v sodbi se šteje za sklep na podlagi 5. odstavka 129. člena ZPP) potrdilo na podlagi 2. točke 380. člena ZPP. Pritožbeno sodišče pripominja, da predlogu za oprostitev plačila pravdnih stroškov, ki ga pritožnik podaja v pritožbi, ni pristojno odločati glede na določbo 173. člena ZPP.

Na podlagi 1. odst. 498. čl. ZPP (Ur.l. RS št. 26/99) je v pritožbenem postopku sodišče uporabilo določbe ZPP, Ur.l. SFRJ, št. 4/77 s spremembami in RS št. 55/92.