Statute of limitations begins when debt falls due, not when loan is received; appeal allowed due to evidence issues.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

[JEDRO]

Rok za zastaranje terjatve iz naslova posojila začne teči od dneva zapadlosti v vračilo, ne pa od dneva prejema posojenega zneska.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožencu naložilo, da mora tožniku plačati tolarsko protivrednost 20.000,00 DEM z zamudnimi obrestmi od 14.11.1990 dalje po obrestni meri, po kateri so se pri bankah v Zagrebu povprečno obrestovale vpogledne devizne hranilne vloge v DEM. Presežek obrestnega zahtevka je zavrnilo in še odločilo, da mora toženec tožniku povrniti 114.875,00 SIT pravdnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Proti sodbi se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženec in predlaga njeno razveljavitev ter vrnitev zadeve v novo odločanje po dopolnitvi dokaznega postopka. Kot že v teku postopka na prvi stopnji zatrjuje, da je potrdilo oz. zadolžnico za 20.000,00 DEM napisal in podpisal izključno zato, da si očuva telesno integriteto in zdravje ter svoje premoženje. Tožnik mu je namreč s spremljevalci nevarnega videza zelo resno grozil. Konkretno ravnanje teh oseb in grožnje pritožnik podrobno opisuje in v tej zvezi predlaga, da se kot priča zasliši njegova žena M. P., opravijo pa naj se tudi poizvedbe na policiji v Brežicah, kjer je grožnje, ki so bile izjemno neposredne in resne, najmanj dvakrat prijavil. Nadalje pritožnik meni, da je iztoževana terjatev zastarana, saj naj bi bilo posojilo dano leta 1989, tožba pa je bila vložena šele leta 1995, torej po preteku 5-letnega zastaralnega roka za tovrstno terjatev. Nerazumljiv in neizvršljiv pa je po pritožbenem mnenju tudi izrek sodbe v obrestnem delu, stroškovni izrek pa ni obrazložen. Stroškovnik bi bilo potrebno pritožniku vročiti. Končno toženec prosi še za oprostitev plačila sodnih taks.

Pritožba je utemejena.

Pritožbenim trditvam in stališčem v zvezi z zastaranjem iztoževane terjatve, obrestnim izrekom in pravdnimi stroški ni mogoče slediti. Po (sicer spornem) potrdilu oz. zadolžnici (A5) se je toženec zavezal sporni znesek vrniti najkasneje do 13.11.1990. Šele takrat je torej dolg zapadel v plačilo in je začel teči 5-letni zastaralni rok, kakršen je za tovrstno terjatev določen v 371. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Tožba, katere vložitev zastaranje pretrga (čl. 388 ZOR), je tako dne 24.4.1995 vložena pred iztekom navedenega roka. Obrestni izrek v izpodbijani sodbi je morda res nekoliko neobičajen, ni pa po taki formulaciji nedoločljiv, zato zatrjevana procesna kršitev v tej zvezi ni podana. Glede obrazložitve odločitve o pravdnih stroških, ki sicer res ni posebno izčrpna, pa je pritožnika kljub njegovemu nestrinjanju treba napotiti k preveritvi stroškovnika (A4), na katerem je prvo sodišče povsem pregledno označilo, katere stroške je (v skladu z odvetniško tarifo) priznalo in katerih ne. Do vpogleda spisa, vključno s stroškovnikom pa je vsaka od strank vedno upravičena.

Utemeljeno pa pritožba uveljavlja pomanjkljivosti v zvezi z ugotovitvijo za to zadevo odločilnega dejstva, to je verodostojnosti že omenjenega potrdila z dne 13.11.1989 (A5). Razlogi, s katerimi prvo sodišče zavrača toženčeve trditve o podpisu te zadolžnice pod prisilo, niso prepričljivi, še zlasti ne ob podrobnejših pojasnilih v pritožbi ter novih dokazih, ki jih v tej smeri ponuja.

Sodbo je bilo zato treba razveljaviti, da se bodo v ponovljenem postopku z izvedbo predlaganega zaslišanja toženčeve žene ter poizvedbami na policiji in eventuelnim dodatnim zaslišanjem strank zanesljivo ugotovile okoliščine, v katerih je bila zadolžnica podpisana in s tem verodostojnost tega dokaza (čl. 370/1 in 3 ZPP/77) in bo nato v povezavi z že izvedenimi dokazi treba ustrezno odločiti.

Razveljavtev stroškovnega izreka je (ne glede na uvodoma povedano) posledica razveljavitve odločitve o glavni stvari, izrek o stroških pritožbenega postopka pa temelji na določilu 3. odst. 166. člena ZPP.

Odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks je v pristojnosti sodišča prve stopnje (čl. 173/1 ZPP/77 oz. čl. 169/1 ZPP/99).