Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep III Cp 1761/99 ECLI:SI:VSLJ:2000:III.CP.1761.99 AI generated

Appeal dismissed; creditor's appeal against partial enforcement revocation upheld under ZIZ Art. 62(2).

Case Number VSL sklep III Cp 1761/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the creditor's appeal against the first-instance court's partial revocation of an enforcement order based on a notarial deed. The debtor argued for payment of principal and interest, while the creditor contended that the appeal lacked legal grounds and misidentified the procedural nature of the objection. The court ruled that the debtor's objection to the enforcement order under the notarial deed necessitated a decision under Article 62(2) of the Enforcement Act, making the creditor's appeal inadmissible and the first-instance ruling valid.

Legislator headnote

AI generated

Article 62(2) of the Enforcement Act; Article 2(3) of the Civil Procedure Act: When a debtor objects to an enforcement order issued on the basis of a notarial deed, the court must decide on the objection under Article 62(2) of the Enforcement Act, and an appeal against such a decision is inadmissible if no statutory appeal grounds are raised.

Keywords

AI generated
enforcement order revocation notarial deed enforcement partial enforcement appeal ZIZ Article 62 inadmissible appeal grounds

Cited Legislation

AI generated
Article 62(2) of the Enforcement Act
Article 2(3) of the Civil Procedure Act
Article 15 of the Enforcement Act
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. in III. tč. njegovega izreka) potrdi.

[JEDRO]

Če dolžnik v ugovoru obrazloženo izpodbija na podlagi verodostojne listine izdan sklep o izvršbi tudi v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, ima to nujno za posledico odločitev, predvideno z določbo drugega odstavka 62. člena ZIZ.

[OBRAZLOŽITEV]

Potem ko je sodišče prve stopnje po delnem umiku izvršilnega predloga razveljavilo svoj sklep o izvršbi z dne 4.11.1998, opr. št. I 98/01167-2 (izdan na podlagi verodostojne listine po 23. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju), in za dne 6.11.1998 plačani znesek glavnice 13.404,00 SIT ustavilo izvršbo (I. tč. izreka prvostopnega sklepa), je z izpodbijanim delom istega sklepa na podlagi dne 20.11.1998 vloženega ugovora dolžnikov razveljavilo sklep o izvršbi z dne 4.11.1998 še v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba za izterjavo zakonitih zamudnih obresti od zneska 13.404,00 SIT za čas od 25.5.1998 do 6.11.1998 ter izvršilnih stroškov v znesku 8.600,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 4.11.1998 dalje do plačila, hkrati pa izreklo, da bo o tem (preostalem) delu upnikovega zahtevka odločeno v pravdnem postopku - torej da se postopek v tem obsegu nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (II. in III. tč. izreka prvostopnega sklepa). V tem delu je svojo odločitev oprlo na določbo drugega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju.

Zoper II. in III. tč. izreka prvostopnega sklepa je upnik vložil pritožbo (napačno naslovljeno kot "ugovor"). Zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov, ki bi jih uveljavljal, izrecno ne navaja, sicer pa smiselno oporeka trditvam iz ugovora o edinem opominu, ki bi ga naj dolžnika po njunih navedbah prejela šele v oktobru 1998 (za mesec maj 1998). S tem v zvezi se sklicuje na pritožbi priložene tri opomine, iz katerih je razvidno, da je upnik pozival dolžnika k plačilu glavnice 13.404,00 SIT že v mesecih juniju, septembru ter oktobru 1998 - torej vse še pred vložitvijo izvršilnega predloga.

Smiselno predlaga spremembo izpodbijanega dela prvostopnega sklepa v smeri zavrnitve ugovora dolžnikov.

Pritožba ni utemeljena.

Bistvenega pomena je, da sta dolžnika v ugovoru obrazloženo izpodbijala na podlagi verodostojne listine izdan sklep o izvršbi tudi v delu, v katerem jima je bilo naloženo, naj terjatev plačata.

Prav to pa je nujno privedlo do odločitve iz II. in III. tč. izreka prvostopnega sklepa, ki jo upnik neutemeljeno izpodbija, saj ima zakonsko oporo v določbi drugega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), pri čemer bodo trditve, ki jih upnik ponuja v pritožbi, lahko predmet presoje le v nadaljnjem pravdnem postopku.

Ker tudi ni podan nobeden od po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov, je bilo treba pritožbo upnika na podlagi določbe 2. tč. 365. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99) v zvezi s 15. členom ZIZ kot neutemeljeno zavrniti in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrditi.