Appeal partially allowed: debt relief granted for taxes but enforcement delay rejected due to insufficient proof of significant loss.

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni v točki II izreka tako, da se dolžnik oprosti plačila sodnih taks.

V ostalem se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep potrdi v točki I izreka.

[JEDRO]

Visok znesek, za katerega je dovoljena izvršba, in dejstvo, da so predmet izvršbe nepremičnine, sama po sebi še ne pomenita, da bo dolžniku nastala znatnejša škoda, katere verjeten nastanek je pogoj za odlog izvršbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikova predloga za odlog izvršbe in oprostitev plačila sodnih taks.

Zoper tak sklep se je pritožil dolžnik. Predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da izvršilni postopek ustavi v delu, ki se nanaša na pogodbene in zamudne obresti, kakor so določene v posojilni pogodbi, izvršbo pa pusti v veljavi za glavnico in zakonite zamudne obresti od glavnice od 5.1.1996 dalje. Vztraja tudi, naj ga sodišče oprosti plačila sodnih taks. Navaja, da je napačen zaključek sodišča, da dolžnik le pavšalno trdi, da so obresti nemoralne. To povsem konkretno kaže izračun: ob 5 % mesečni pogodbeni obrestni meri in 0,5 % dnevnih zamudnih obrestih od glavnice 2.700.000,00 SIT od sklenitve pogodbe dne 5.1.1996 bi dolg dne 15.11.1999 znašal 17.500.000,00 SIT le na račun obresti. Zagotovo predstavlja navedeni znesek znatnejšo škodo, ker bistveno odstopa od tiste, ki je običajna pri takšni vrsti izvršbe. Dolžniku bo prodano premoženje za plačilo obresti, ki niso običajne. Prodal se bo njegov les in povrnitve tega v naravi nikdar ne bo mogel doseči. Glede oprostitve plačila sodnih taks je treba upoštevati, da je dolžnik psihični bolnik, brezposeln in nima lastnih sredstev za preživljanje.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo dolžnikov predlog za odlog izvršbe. Na podlagi določb 71. člena ZIZ lahko dolžnik predlaga odlog izvršbe, če izkaže za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo. Ob tem mora biti podan vsaj še eden od razlogov, ki jih zakon primeroma našteva. Tak razlog, to je vložena tožba na ugotovitev ničnosti notarskega zapisa, na podlagi katerega je dovoljena izvršba, je sicer podan. Vendar sodišče v izvršilnem postopku ne more presojati niti verjetnosti, da bi dolžnik uspel v tej pravdi, ampak je v celoti vezano na veljaven izvršilni naslov. Tako navedba, da so obresti nemoralne, niti izračun njihove višine ne pomenita, da je dolžnik izkazal, da bo z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo. Samo dejstvo, da se opravlja izvršba za razmeroma visoko terjatev in da so predmet izvršbe dolžnikove nepremičnine, namreč ne pomeni škode, temveč gre za normalne posledice dovoljene izvršbe.

Pač pa so podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, saj iz listin v spisu izhaja, da bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljata dolžnik sam in njegova mati (1. odstavek 13. člena Zakona o sodnih taksah - ZST, Ur.l. SRS, št. 1-1/90, in RS, št. 14/91 - 50/98). Dolžnik je brezposeln, njegova mati prejema okrog 13.000.000,00 SIT pokojnine, iz odločb davčnega organa izhaja, da je dolžniku iz socialnih razlogov odpisan dolg iz naslova dohodnine in davka iz kmetijstva, na njegovem nepremičnem premoženju je dovoljena izvršba, razen na parcelah, na katerih po zemljiškoknjižnem stanju stoji hiša, v kateri živi, ter gospodarsko poslopje; prodaje teh nepremičnin pa zgolj zaradi poplačila taksne obveznosti v tem postopku ni razumno pričakovati. Oprostitev plačila sodnih taks učinkuje od dneva, ko je bil pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vse vloge in dejanja v tem postopku, za katera je taksna obveznost nastala tega dne ali pozneje (1. odstavek 14. člena ZST). Neposredni taksni obveznosti, na podlagi katerih je sodišče druge stopnje ocenjevalo, ali so podani pogoji za taksno oprostitev, sta 1.500,00 SIT za predlog za odlog izvršbe in 13.500,00 SIT za sklep o predlogu.

Zato je v delu glede odloga izvršbe sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v točki I izreka na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS, št. 26/99) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur.l. RS, št. 51/98). Na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pa je spremenilo sklep sodišča prve stopnje v točki II izreka tako, da je dolžnika oprostilo plačila sodnih taks.