Appeal dismissed; enforcement continued with new asset sale despite debtor's paternity and unemployment claims.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the debtor's appeal, upholding the first-instance decision to continue enforcement proceedings with a new execution measure. The debtor argued that pending paternity disputes and current unemployment should halt enforcement, but the court found these issues irrelevant to the validity of the existing enforcement order. The court ruled that objective cumulation of execution measures is permitted under the Enforcement Act, allowing the sale of additional assets while the primary enforcement order remains legally binding.
Legislator headnote
AI generatedArt. 34(3) ZIZ; Art. 44 ZIZ; Art. 55 ZIZ: Once a court has ruled on the admissibility of enforcement via a final order, the debtor cannot use objections to prevent enforcement; instead, they may only challenge new execution measures, and the court may add further measures under Art. 34(3) ZIZ.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Ker je objektivna kumulacija izvršilnih sredstev dovoljena, je sodišče prve stopnje ravnalo v skladu z ZIZ, ko je dovolilo nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. Dolžnik se mora zavedati, da je sodišče v tej zadevi o utemeljenosti predloga za izvršbo že odločilo s sklepom o izvršbi (44. čl. ZIZ), ki je postal pravnomočen. Zato dolžnik s pritožbo proti obravnavanemu sklepu ne more uspešno uveljavljati ugovorov, ki preprečujejo izvršbo (55. čl. ZIZ), pač pa le ugovore proti novemu izvršilnemu sredstvu. Navedbe dolžnika o dvomu glede očetovstva in nezaposlenosti torej ne morejo vplivati na drugačno odločitev sodišča.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršbo, dovoljeno s sklepom, opr. št. I 99/00505 z dne 7.7.1999, ki je postal pravnomočen dne 17.8.1999, nadaljevalo tudi z novim izvršilnim sredstvom, in sicer s prodajo dolžnikovih premičnin.
Proti sklepu je dolžnik vložil ugovor zoper novo izvršilno sredstvo.
Navaja, da je zadeva glede očetovstva mld. upnice dvomljiva, zato vztraja pri tem, da se dokončno uredi in ugotovi, ali je dejansko oče tega otroka. Kljub nejasnosti zadeve glede očetovstva tudi sicer ni sposoben izpolnjevati obvezosti plačevanja preživnine, ker je trenutno nezaposlen.
Pritožba ni utemeljena.
Po določbi tretjega odst. 34. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) lahko dovoli sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika poleg že dovoljenih sredstev oz. predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih. Ker je objektivna kumulacija izvršilnih sredstev dovoljena, je sodišče prve stopnje ravnalo povsem v skladu s citirano določbo zakona, ko je dovolilo nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. Dolžnik se mora zavedati, da je sodišče v tej zadevi o utemeljenosti predloga za izvršbo že odločilo s sklepom o izvršbi (44. čl. ZIZ), ki je postal pravnomočen dne 17.8.1999. Zato dolžnik s pritožbo proti obravnavanemu sklepu ne more uspešno uveljavljati ugovorov, ki preprečujejo izvršbo (55. čl. ZIZ), pač pa le ugovore proti novemu izvršilnemu sredstvu. Navedbe dolžnika o dvomu glede očetovstva in nezaposlenosti torej ne morejo vplivati na drugačno odločitev sodišča, saj je izpodbijani sklep tako v formalnopravnem kot tudi materialnopravnem pogledu pravilen.
Ker niso podani razlogi, iz katerih dolžnik smiselno izpodbija sklep, niti razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. čl. ZIZ).