Court allows objection in enforcement proceedings, ruling the objection was properly reasoned despite initial misclassification.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe first-instance court initially dismissed the debtor's objection to enforcement, but the appellate court reversed this by recognizing the objection as properly reasoned. The debtor argued the debt record was inaccurate, citing bank account details and pension transfer records to prove the debt had been settled. The court held that because the debtor presented facts and evidence to support their claim, the objection met the requirements of Article 53/II of the Enforcement and Security Act, necessitating a retrial on the merits.
Legislator headnote
AI generatedArticle 53/II of the Enforcement and Security Act; Article 62/I of the Enforcement and Security Act: An objection in enforcement proceedings is considered reasoned if the debtor presents specific facts and evidence to support their claim, even if the objection challenges the underlying debt record rather than the enforcement order itself.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovoru dolžnika se ugodi in se sklep o izvršbi razveljavi v 2. točki izreka tako, da se bo postopek pred sodiščem prve stopnje nadaljeval kot v postopku z ugovorom zoper plačilni nalog.
[JEDRO]
Ugovor je obrazložen, čeprav na prvi pogled izgleda kot da se ukvarja s problemom, ki je samo v posredni zvezi s terjatvijo iz sklepa o izvršbi.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave zneska 39.774,00 SIT s pp.
Dolžnik je proti sklepu podal ugovor, za katerega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ni popoln in zato neutemeljen ter ga je zato posredovalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi. Dolžnik v ugovoru navaja, da je prikazano stanje neresnično. Dolžnik zatrjuje, da je že dne 28.10.1997 odprl tekoči račun pri K. banki v N., kamor mu tudi od 1.11.1997 nakazujejo pokojnino. Takrat je od upnika zahteval, da mu posreduje podatke o stanju njegovega dolga pri njem in ga je nato tudi v celoti poravnal. Tožnik ugotavlja, da ni mogoče, da bi dne 31.10.1998 dvignil kakršenkoli znesek na računu pri upniku, saj bi njegov tekoči račun moral biti zaprt že eno leto. Kot dokaz tožnik ugovoru prilaga izpisek Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o nakazilu pokojnine, iz katere izhaja, da je dne 30.8.1998 bila njegova pokojnina nakazana na njegov tekoči račun pri K. banki.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno opredelilo ugovor dolžnika kot neobrazložen ter ga posredovalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi. Tožnik v svojem ugovoru navaja tako dejstva, s katerim ga utemeljuje in predlaga dokaze, zato je glede na določbe čl. 53/II Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ugovor obrazložen. Ker tožnik ni izjavil, v katerem delu izpodbija sklep, se na podlagi določb čl. 62/I ZIZ šteje, da ga izpodbija v celoti. Pritožbeno sodišče je zato v skladu z določbo drugega odstavka istega člena odločilo, kot to sledi iz izreka tega sklepa.