Appeal dismissed because the requested suspension period for enforcement had already expired by the court's decision date.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal and upheld the first-instance court's rejection of the debtor's request to suspend enforcement. The debtor argued that the court failed to record partial payments made on March 3, 1999, and claimed the suspension period had not yet expired. The court ruled that the requested suspension period, covering the time from the application until the decision, had already passed, rendering the request untimely and without legal basis under the Enforcement Act.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) 71. člen; Zakon o postopku pri izvrševalnih posegih (ZPP/77) 2. tč. 380. člen: A request for suspension of enforcement is rejected if the specific time period requested for suspension has already expired at the time of the court's decision.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Ker je ob reševanju dolžničinega predloga za odlog izvršbe čas, za katerega je dolžnica predlagala odložitev izvršbe, že potekel, je sodišče dolžnin predlog utemeljeno zavrnilo.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžničin predlog, da se odloži izvršba do 28.2.1999. Tako je odločilo glede na to, da je čas, za katerega je dolžnica predlagala odlog izvršbe, že potekel.
Dolžnica se je zoper tak sklep pravočasno pritožila. Navaja razloge, zaradi katerih se ni držala roka za poplačilo upnikove terjatve in poudarja, da iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, da je dolžnica del dolga dne 3.3.1999 plačala. Pritožbenega predloga dolžnica ni navedla.
Pritožba ni utemeljena.
Dolžnica ni niti v predlogu za odložitev izvršbe niti zdaj v pritožbi navedla nobenega razloga na osnovi katerega bi lahko sodišče v smislu 71. čl. ZIZ odložilo izvršbo. Ne glede na to, da predlogu dolžnice za odlog izvršbe formalno ni bilo ugodeno pa je glede na potek časa od vložitve predloga za odlog izvršbe (28.12.1998) pa do izdaje izpodbijanega sklepa (6.5.1999), bilo pravzaprav dolžničinemu predlogu za odlog izvršbe ugodeno, saj sodišče izvršbe v tem času ni opravljalo, čas, za katerega je dolžnica predlagala odložitev izvršbe pa je že zdavnaj potekel. Pritožbeno sodišče torej ne vidi prav nobenih razlogov za drugačno odločitev sodišča prve stopnje.
Dolžničino pritožbo je zato zavrnilo, izpodbijani sklep pa potrdilo.
Na pritožbene navedbe, ki se nanašajo na delno poravnavo dolžničinega dolga, pa pritožbeno sodišče dolžnici pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje že po izdaji izpodbijanega sklepa prejelo upnikovo utesnitev izvršbe, o kateri bo moralo sicer sodišče prve stopnje še odločiti.
Neutemeljeno pritožbo je bilo torej treba zavrniti, izpodbijani sklep pa potrditi (2. tč. 380. čl. ZPP/77 v zvezi s prvim odst. 498. čl. ZPP in v zvezi s 15. čl. ZIZ).