Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep III Cp 1913/99 ECLI:SI:VSLJ:2000:III.CP.1913.99 AI generated

Appeal court dismisses objection to enforcement when payments were made to a different creditor under a different title.

Case Number VSL sklep III Cp 1913/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appeal court rejected the debtor's objection to an enforcement order, confirming the lower court's decision to proceed with execution. The debtor argued that the debt was extinguished by payments made, but the court found these payments were directed to the court itself under a separate enforcement title involving a different creditor. Consequently, the court ruled that the debtor failed to prove the obligation ceased under the specific legal title supporting the current enforcement action.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 55. člen; Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 365. člen: An objection to enforcement based on payment of the debt is inadmissible if the payments were made to a different creditor under a different enforcement title, as the obligation under the current title remains unextinguished.

Keywords

AI generated
enforcement objection different enforcement title different creditor debt extinguishment enforcement order confirmation

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep o izvršbi.

[JEDRO]

Plačila, na katera se sklicuje dolžnik v ugovoru, so bila opravljena na podlagi drugega izvršilnega naslova in drugemu upniku, zato ugovorni razlog, da je obveznost prenehala, ni podan.

[OBRAZLOŽITEV]

S sklepom o izvršbi je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, to je pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VIII P 32/92, z dne 9. 1. 1998, zaradi izterjave zneska 57.795,60 SIT z zamudnimi obrestmi, zneska 62.735,00 SIT z zamudnimi obrestmi, pravdnih stroškov v znesku 6.075,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi ter izvršilnih stroškov v znesku 1.498,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Zoper tak sklep je dolžnik vložil ugovor. Navaja, da sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VIII P 32/92 ni prejel. Za imenovano terjatev je tudi že bila dovoljena izvršba I 524/95 za izterjavo 126.880,00 SIT, ki se nanašajo na terjatev na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani, I K 378/93. Terjatev je bila dne 3. 3. 1999 poravnana. Kot dokaz prilaga dražbeni razglas in fotokopije vplačil.

Upnica je na ugovor odgovorila. Navaja, da je sodba, na podlagi katere je predlagala izvršbo, pravnomočna, zato sklepa, da mu je bila tudi vročena. Iz dolžnikovih prilog izhaja, da zneski niso bili plačani na upnikov račun, temveč na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani za poravnavo terjatve po izvršilni zadevi, v kateri je bilo upnik Okrožno sodišče v Ljubljani.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ugovor ni utemeljen, zato ga je poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (čl. 54/2 Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98).

Ugovor ni utemeljen.

Sodišče prve stopnje je pravilno dovolilo izvršbo na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe. Sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VIII P 32/92 je postala pravnomočna dne 9. 1. 1998 (gl. priloge B1, B2). V izvršilni zadevi, na katero se sklicuje dolžnik, je upnik Okrožno sodišče v Ljubljani in ne A. d. d. Tudi potrdila o plačilih kažejo, da so bili zneski poravnani na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani in ne na račun upnika. V obeh izvršbah gre za različna upnika in različna izvršilna naslova. Tako dolžnik ne navaja nobenega dejstva, na podlagi katerega bi terjatev prenehala po izvršljivosti odločbe oz. v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. Zato ni podan noben od ugovornih razlogov, naštetih v 1. odstavku 55. člena ZIZ, ne drug razlog, ki bi preprečeval izvršbo.

Sodišče druge stopnje je zato na podlagi določbe 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) v zvezi s 15. členom ZIZ ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo izpodbijani sklep o izvršbi.