Appeal allowed; sale confirmed but buyer's exemption from purchase price requires proper calculation of repayment share.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

[JEDRO]

Položitve kupnine je lahko oproščen kupec, ki je edini upnik, to pa le do višine zneska, ki bi mu pripadal po sklepu o poplačilu.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na dražbi prodano in upnici kot kupcu domaknjeno 1/2 nepremičnine, vpisane pri vl. št. 438 k.o. ..., izročilo upnici. Upnico kot kupca je oprostilo plačila kupnine s tem, da bo dolžna poravnati stroške izvršilnega postopka in pa zapadle davščine, o čemer bo odločeno s posebnim sklepom.

Proti sklepu se pritožuje dolžnik, ki uveljavlja vse dovoljene pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep tako spremeni, da prodajo razveljavi. Navaja, da je sklep nezakonit že zato, ker idealna polovica nepremičnin pri vl. št. 438 k.o. ... ne obstoji več, glede na to, da je bila nepremičnina pravnomočno fizično razdeljena v postopku pod opr. št. N 22/93, delež dolžnika na nepremičnini pa znaša 54/100 in je določen v naravi. Nepravilno je tudi odločeno, da kupcu ni potrebno položiti kupnine, saj je s to odločitvijo sodišče kršilo določbo 185. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ker je o tem odločalo brez predloga upnika. Kupec bi moral kupnino plačati v roku 30 dni od dneva prodaje, v nasprotnem primeru pa bi bilo treba prodajo razveljaviti, ker je takšen rok določen v odredbi o prodaji.

Sicer pa sodišče ne bi moglo upnice kot kupca oprostiti plačila kupnine že zato, ker znaša kupnina več, kot pa upnica terja sodnih penalov v tem izvršilnem postopku. Razlika znaša 1.743.655,00 SIT, sodišče pa te razlike ne obrazloži ob odločitvi o sklepu o oprostitvi položitve kupnine. Sodišče je odločalo o oprostitvi položitve kupnine samovoljno, brez predloga upnice in po preteku roka za položitev kupnine.

Upnica je vložila odgovor na pritožbo, v katerem predlaga njeno zavrnitev, ki pa ga pritožbeno sodišče, glede na določbo 366. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, ni upoštevalo pri obravnavanju predmetne zadeve. V postopku s pritožbo zoper sklep se namreč ne uporabljajo določbe o odgovoru na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Vse, kar navaja pritožba o tem, da sodišče ne bi smelo upnici izročiti na dražbi kupljene in tudi pravnomočno domaknjene nepremičnine zato, ker naj bi bila ta nepremičnina že v razdružitvenem postopku razdružena, je brezpredmetno za odločanje o tej pritožbeni zadevi in je glede tega že bilo zavzeto stališče pri odločanju v prejšnjih fazah postopka. Netočne so tudi pritožbene trditve, po katerih naj bi sodišče odločalo o oprostitvi plačila kupnine brez predloga upnice. Upnica kot kupec je namreč predlagala v skladu z določbo 191. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, da se jo kot kupca oprosti položitve kupnine na prodajnem naroku dne 14.7.1999. Tako sodišče prve stopnje o tem ni odločalo brez predloga kupca oziroma upnice. Vse dokler prvostopno sodišče o tem predlogu ni odločilo, ni mogoče neplačila kupnine s strani upnice sankcionirati z razveljavitvijo prodaje v smislu 3. odstavka 191. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. V zvezi z navedenim torej pritožba ni utemeljena.

Utemeljeno pa pritožba graja odločitev prvega sodišča o tem, da se kupca oprosti plačila položitve kupnine iz razloga, ker sklep sodišča prve stopnje v tem delu nima vseh razlogov, ki jih terja določba 2. odstavka 191. člena ZIZ.

Ta določa, da je kupec, ki je edini upnik, lahko oproščen položitve kupnine do višine zneska, ki bi mu pripadal po sklepu o poplačilu. Sodišče v razlogih sklepa le navaja, da je kupec v danem primeru edini upnik in da je to razlog za oprostitev položitve kupnine. Ne obrazlaga pa drugega pogoja, da namreč višina zneska kupnine ustreza znesku, ki bi upniku pripadal po sklepu o poplačilu. Tako v razlogih izpodbijanega sklepa ni podan ustrezen obračun, ki bi izkazoval, da upnikova terjatev dosega ali presega znesek kupnine. Le iz tega razloga je bilo treba sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti prvemu sodišču v novo odločanje. Ker odločitev o tem, da se upnico kot kupca oprosti plačila položitve kupnine, ni ustrezno obrazložena, odločitev o oprostitvi položitve kupnine pa je odločilna za odločitev o izročitvi nepremičnine kupcu (192. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju), je bilo treba razveljaviti izpodbijani sklep v celoti, torej tudi o izročitvi kupljene nepremičnine upnici. V novem postopku bo prvo sodišče opravilo izračun v smislu zgoraj navedenega ter nato ponovno odločilo o zadevi.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih dolžnik ni zaznamoval, upničin odgovor na pritožbo pa je neupošteven.