Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep III Cp 2008/99 ECLI:SI:VSLJ:2000:III.CP.2008.99 AI generated

Court dismisses enforcement objection as procedural grounds were not substantiated by the debtor.

Case Number VSL sklep III Cp 2008/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court rejected the debtor's objection to the enforcement order based on a claim of ignorance regarding the specific case and disputed account signatures. The debtor argued that signatures on bank records were not his own and requested verification, while the court noted the debt stemmed from a final criminal judgment awarding restitution for illicit gains. The court ruled the objection inadmissible because the debtor failed to provide substantive evidence or valid legal grounds to challenge the enforcement proceedings.

Legislator headnote

AI generated

člen 54/1 Zakona o izvršbi in zavarovanju; člen 55/2 ZIZ; člen 365 točka 2 ZPP: An objection to an enforcement order must be substantiated with valid legal grounds; if the objection merely states ignorance of the case or raises unsubstantiated factual disputes without legal basis, the objection is rejected and the enforcement order is confirmed.

Keywords

AI generated
enforcement objection objection inadmissible procedural grounds substantive evidence criminal restitution bank account signatures final judgment

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Preizkus po uradni dolžnosti je pokazal, da ugovorni razlogi niso podani.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o izvršbi na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani I K 465/96 z dne 14.1.1998. Sodba je postala pravnomočna 2.7.1998. S to sodbo je bil G. R. naložen v plačilo znesek 258.000,00 SIT, ki ustreza premoženjski koristi, ki si jo je on kot obdolženi pridobil s kaznivim dejanjem.

Sklepu o izvršbi je G. R. ugovarjal, sodišče prve stopnje pa je štelo, da je ugovor neutemeljen in ga je predložilo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi (člen 54/1 Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

Dolžnik v ugovoru navaja, da ne ve, zakaj pri zadevi gre.

Predlaga, da se preverijo vsi podpisi na računih, ker ve, da niso njegovi. On je bil na prestajanju kazni na Dobu, ko se je to dogajalo. Vpraša naj se njegovo bivšo ženo, kdo je naročal od potnika robo in kdo je podpisoval račune. Nima denarja. V zaporu zasluži približno 7.000,00 SIT. Podpisov je več vrst, njegov pa je samo eden.

Ugovor ni utemeljen.

Iz vsebine ugovora izhaja, da dolžniku res ni jasno, na katero zadevo se nanaša izpodbijani sklep. Kot je bilo že spredaj povedano, gre za izterjavo premoženjske koristi v znesku 258.000,00 SIT v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je že spredaj citirana. Podpisi na računih in dolžnikova bivša žena z obravnavano zadevo nimajo nič opraviti.

Pritožbeno sodišče je zato izpodbijani sklep preizkusilo po uradni dolžnosti (člen 55/2 ZIZ). Ugotovilo je, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, kajti sklep o izvršbi je izdalo pristojno sodišče, odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi pa tudi ni odpravljena, razveljavljena ali spremenjena.

Ugovor je bilo zato treba zavrniti in sklep potrditi (člen 365 točka 2 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ).