Court dismisses appeal; fee waiver applies only to acts after waiver request filing date.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court rejected the plaintiff's appeal, upholding the first-instance judge's decision to waive court fees only for actions filed after the waiver request was submitted. The plaintiff argued that a fee waiver should cover a lawsuit filed before the waiver request, citing her severe financial hardship and reliance on a prior agreement with her lawyer. The court ruled that the statutory provision governing fee waivers explicitly limits their retroactive effect to acts occurring on or after the date the waiver request is lodged, rendering the waiver inapplicable to the earlier lawsuit.
Legislator headnote
AI generated14. člen Zakona o sodnih taksah; Fee waiver orders under this provision apply retroactively only to court acts and filings occurring on or after the date the waiver request is submitted, excluding any obligations arising prior to that date.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Oprostitev plačila sodne takse za tožbo, ki je bila vložena pred predlogom za oprostitev plačila sodne takse, ne pride v poštev glede na določbo 14. čl. Zakona o sodnih taksah.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje oprostilo tožečo stranko plačila sodnih taks v tem postopku od vložitve predloga za oprostitev plačila sodnih taks dalje.
Proti sklepu se je pritožila tožnica, ker jo sodišče ni oprostilo plačila sodnih taks tudi za tožbo, ki je bila vložena pred vložitvijo predloga za oprostitev. V pritožbi navaja, da je bilo z njenim pooblaščenim odvetnikom dogovorjeno, da bo istočasno s tožbo dal tudi predlog za oprostitev sodnih taks, vendar pa je nato očitno pozabil.
Tudi sicer je v zvezi s tožbo ravnal v nasprotju z dogovorjenim, zato mu je zaradi vseh teh napak preklicala pooblastilo. Glede na težko stanje prosi, da se jo oprosti tudi plačila takse za tožbo, saj je sama zaradi zdravstvenega položaja praktično nezaposljiva in sta oba z možem prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje, kjer ne prejemata denarnega nadomestila, preživljati pa morata še hčero Natašo, ki je redna študentka. V dokaz svojega težkega finančnega stanja prilaga tudi fotokopijo odloče Centra za socialno delo OE Kranj, iz katere je razvidna njena trenutna materialna ogroženost.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je tožečo stranko pravilno oprostilo plačila sodnih taks v tem postopku od vložitve predloga za oprostitev plačila dalje, glede na določbo 14. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST), ki določa, da sklep o oprostitvi plačila taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vse vloge in dejanja, za katera je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje.
Tožba je bila vložena dne 27.1.1998, predlog za oprostitev plačila sodne takse pa dne 12.2.1998. Ker obveznost za plačilo takse za tožbo po določbi 4. čl. ZST nastane takrat, ko se tožba vloži, to pa je bilo 27.1.1998, sklep o oprostitvi plačila taks ne more zajeti tudi oprostitev plačila takse za tožbo glede na preje citirani 14. čl. ZST. Pritožbeno sodišče ne dvomi v težak finančni položaj tožene stranke, vendar pa ga, glede na jasna določila Zakona o sodnih taksah glede obveznosti plačila takse za tožbo, ni mogoče upoštevati, saj določbe 13. čl. ZST, na katero se sklicuje pritožnica, ni mogoče uporabiti brez upoštevanja 14. čl. istega zakona. Ker je sodišče prve stopnje o zadevi pravilno odločilo, je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku.