Appeal dismissed because request for reopening proceedings was filed after both subjective and objective time limits expired. The court ruled the request was untimely and therefore inadmissible. The appeal was rejected as the lower court correctly applied the statute of limitations. The request for reopening was time-barred and thus inadmissible. The appeal was dismissed due to the expiration of statutory time limits. The court upheld the lower court's decision on timeliness. The request for reopening was rejected as untimely. The appeal was dismissed because the request was time-barred. The court confirmed the lower court's rejection of the untimely request.
Legislator summary
AI generatedThe appeal was dismissed, and the first-instance court's decision to reject the request for reopening proceedings was upheld. The plaintiff argued that her inheritance rights did not expire and cited a prior Supreme Court decision to support her claim for payment. The court rejected this argument, ruling that both the 30-day subjective and five-year objective time limits for reopening proceedings had expired before the request was filed. Consequently, the request was deemed untimely and inadmissible, rendering all subsequent arguments irrelevant.
Legislator headnote
AI generated423. člen ZPP; 425. člen ZPP/77 v zvezi s 498. členom ZPP/99: A request for reopening of proceedings is inadmissible if filed after the expiration of both the subjective and objective time limits, as these statutory periods cannot be extended.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Predsednik senata zavrže predlog za obnovo postopka, vložen po izteku subjektivnega in objektivnega roka, ker je takšen predlog prepozen.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot prepozen zavrglo predlagateljičin predlog za obnovo nepravdnega postopka o razdružitvi solastnega premoženja strank. Pri svoji odločitvi se je sklicevalo na določbo 423. člena ZPP.
Tožnica se je zoper sklep pravočasno pritožila. V svoji pritožbi poudarja, da dedna pravica ne zastara in da je to potrdilo že Višje sodišče v Ljubljani v zadevi P 20/90. S tem v zvezi pritožnica obrazlaga svoje stališče in predlaga, naj se ji izplača njen delež, ki je dedne narave. Nasprotna udeleženka je dedinja po starših, ne pa po predlagateljici. Smiselno predlagateljica predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.
Pritožba ni utemeljena.
Predpostavka obnove je, da stranka predlaga obnovo v predpisanem roku. Stranka ima za obnovo dva roka. Subjektivni rok znaša 30 dni in se računa v primerih, ko se opira sodna odločba na drugo sodno odločbo, pa je bila ta odločba pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena, od dneva, ko je stranka mogla uporabiti pravnomočno odločbo, ki je razlog za obnovo postopka. Po izteku objektivnega roka petih let pa se obnova ne dovoli, četudi bi stranka šele po izteku roka izvedela za okoliščine, ki tvorijo obnovitveni razlog. Objektivni rok se šteje od dogodka, ki ni odvisen od stranke, to je od nastanka pravnomočnosti. Oba roka sta zakonska roka in se ne moreta podaljšati.
V obravnavanem primeru je postal sklep o razdružitvi predlagateljici in nasprotni udeleženki solastnih nepremičnin pravnomočen dne 28.10.1986 in je bil predlagateljici vročen 12.11.1986, sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1590/91, ki jo predlagateljica navaja kot obnovitveni razlog, pa je predlagateljica prejela že dne 9.4.1992, vendar pa je predlog za obnovo postopka vložila šele 16.11.1998. Ni torej pomislekov, da je predlagateljica predlog za obnovo postopka vložila prepozno. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je predlagateljičin predlog kot prepozen zavrglo (1. odstavek 425. člena ZPP/77 v zvezi s 1. odstavkom 498. člena ZPP/99). Ker je torej predlagateljičin predlog za obnovo postopka prepozen, sodišče utemeljenosti predlagateljičinega predloga ne sme obravnavati. Zato so vse pritožbene navedbe predlagateljice neutemeljene. Pritožbo je bilo torej treba zavrniti, izpodbijani sklep pa potrditi (2. točka 380. člena ZPP/77 v zvezi s 1. odstavkom 498. člena ZPP/99 in v zvezi s 37. členom ZNP).