Appeal dismissed; detention extended pending non-final judgment despite cross-border execution treaty arguments.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal rejected the defense's appeal to revoke the extension of bail pending a non-final first-instance judgment. The defendant, Maria Vida, was found guilty of illegal border crossing and sentenced to three years, with bail extended due to high danger of reoffending and flight risk. The court held that the pending judgment status and the defendant's prior record outweighed the defense's arguments regarding international treaty provisions allowing execution in Croatia or personal family circumstances.
Legislator headnote
AI generatedZakon o kazenskem postopku (ZKP) 201. člen 1. in 3. točka I. odstavek; When a first-instance judgment remains non-final, the court may extend bail based on continued danger, and arguments regarding international execution treaties or personal circumstances do not justify revoking the extension.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba zagovornika obt. M.V. se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Ker sodba sodišča prve stopnje, s katero je bil obtoženec spoznan za krivega in po izreku je bil zoper njega podaljšan pripor tudi iz razloga po 1. tč. I. odst. 201. čl. ZKP, še ni pravnomočna, ni utemeljeno sklicevanje pritožnika, da podaljšanje pripora ni bilo potrebno, ker je po meddržavni pogodbi dovoljeno kazen izvršiti tudi v Republiki Hrvaški.
[OBRAZLOŽITEV]
Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje med drugim zoper obt. Maria Vida podaljšalo pripor iz razlogov po 1. in 3. tč. I. odst. 201. čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP), po razglasitvi sodbe s katero je tega obtoženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo po III. in II. odst. 311. čl. KZ in mu izreklo kazen 3 leta zapora.
Proti sklepu se je pritožil obtoženčev zagovornik. Predlagal je, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se pripor zoper obtoženca odpravi.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče druge stopnje se strinja z oceno sodišča prve stopnje, da se okoliščine, ki so narekovale odreditev in prejšnje podaljšanje pripora zoper obt. M.V., po izreku obsodilne sodbe niso spremenile. Z izrekom sodbe je potrjen utemeljen sum, da je ta obtoženec kot član združbe sodeloval pri storitvi obravnavanega kaznivega dejanja. Način sodelovanja v organizirani skupini pa tudi dejstvo, da je bil ta obtoženec že kaznovan, tudi po oceni pritožbenega sodišča še vedno kažejo na tako visoko stopnjo nevarnosti ponavljanja kaznivih dejanj, da je pripor neogibno potreben.
Ker je obt. M.V. tuji državljan pa je pravilna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je še vedno podana visoka stopnja nevarnosti, da bi na prostosti pobegnil in se izognil pregonu. Ker sodba sodišča prve stopnje še ni pravnomočna in izvršljiva, pa ni utemeljeno sklicevanje pritožnika na meddržavno pogodbo, ki dovoljuje, izvršitev kazni tudi v Republiki Hrvaški. Ob nedvomno izkazanih okoliščinah, ki narekujejo podaljšanje pripora pa tudi navedbe pritožbe, da mora obt. Vid skrbeti za bolno mamo, ne morejo vplivati na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje.
Senat sodišča druge stopnje je zato pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.