Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cpg 36/00 ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CPG.36.00 AI generated

Appeal dismissed because debtor failed to prove water consumption claims under burden of proof rule.

Case Number VSL sklep II Cpg 36/00
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the debtor's appeal against a enforcement order based on a water bill. The debtor argued the utility company overcharged by not reading the meter, but failed to provide evidence despite prior warnings. The court ruled that under the Enforcement Act, the debtor bears the burden of proof for such factual allegations and must submit evidence or the objection is deemed unfounded.

Legislator headnote

AI generated

2. odst. 53. čl. ZIZ; 5. odst. 62. čl. ZIZ; 2. točka 365. čl. ZPP: When a debtor raises factual objections regarding enforcement, they bear the burden of proof; failure to submit evidence results in the objection being deemed unfounded.

Keywords

AI generated
burden of proof enforcement objection utility bill water consumption unfounded objection ZIZ enforcement act appellate review

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Dolžnik svojih ugovornih trditev, da mu upnik pošilja previsoke račune za vodo, ki ne ustrezajo dejanski porabi vode, zaradi česar je pri upniku večkrat urgiral, ni z ničemer dokazoval. Kadar namreč dolžnik navaja taka dejstva, da zanje nosi dokazno breme sam, mora po 2. odst. 53. čl. ZIZ predložiti dokaze, sicer se po citiranem določilu ugovor šteje kot neutemeljen.

[OBRAZLOŽITEV]

Zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, je dolžnik pravočasno ugovarjal z navedbo, da stanje porabljene vode na števcu ne ustreza dejanski porabi. Večkrat je tudi urgiral ter tudi poslal stanje dejanske porabe vode, upnik pa mu kljub temu pošilja previsoke račune. Meni, da upnik ne odčitava porabljene vode na števcu dolžnika, ampak pavšalno zaračunava porabljeno vodo.

Prvostopno sodišče je dolžnikov ugovor presodilo kot neobrazloženega in ga na podlagi 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo pritožbenemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

Dolžnik svojih ugovornih trditev, da mu upnik pošilja previsoke račune za vodo, ki ne ustrezajo dejanski porabi vode, zaradi česar je pri upniku večkrat urgiral, ni z ničemer dokazoval. Kadar namreč dolžnik navaja taka dejstva, da zanje nosi dokazno breme sam, mora po 2. odst. 53. čl.

ZIZ predložiti dokaze, sicer se po citiranem določilu ugovor šteje kot neutemeljen. Na to pravno posledico neobrazloženega ugovora je bil dolžnik opozorjen v pravnem pouku izpodbijanega sklepa. Ker dokazov za svoje trditve ni predložil, je prvostopno sodišče ugovor utemeljeno presodilo kot neobrazloženega in kot takega tudi neutemeljenega.

Na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ je zato pritožbeno sodišče dolžnikov ugovor, ki ga je skladno s 5. odst. 62. čl. ZIZ obravnavalo kot pritožbo, zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.