Court dismisses enforcement objection for failure to prove facts and lack of legal reasoning.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the debtor's objection to an enforcement order, ruling it legally unfounded due to a lack of supporting evidence and reasoning. Although the debtor claimed a payment agreement existed and had not received an invoice, the court held that business claims arise from contract formation, not receipt of invoices, and the debtor failed to provide documentary proof of the alleged agreement. Consequently, the objection was treated as unreasoned and rejected, with the enforcement proceeding confirmed and the debtor bearing the costs of the response.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena ZIZ; 2. odst. 54. člena ZIZ: An objection to enforcement must be reasoned and supported by evidence; failure to do so renders it inadmissible, and the claim that a debt arises only upon receipt of an invoice is legally incorrect as the debt stems from the conclusion of the contract.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Upnik sam trpi stroške odgovora na ugovor.
[JEDRO]
Navedba, da ni prejel računa, ni pravno upoštevana, ker dolžnik z njo ne ugovarja temelju ali višini terjatve, saj (poslovna) terjatev ne nastane s prejemom računa, temveč s sklenitvijo pravnega posla (pogodbe).
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je štelo ugovor zoper sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) za neobrazložen, zato ga je poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
V pravočasnem ugovoru je dolžnik navedel, da je bil z upnikom dogovorjen, da bo preostali znesek plačal do 31.12.1999. Upnik pa tudi ni izstavil ustreznega računa.
V odgovoru na ugovor je upnik navedel, da dolžnik s svojimi navedbami priznava dolg. Priglasil je tudi stroške.
Ugovor ni utemeljen.
2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa, da mora biti ugovor obrazložen; dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Za navedbo, da se je z upnikom dogovoril o plačilu "preostalega zneska 732.294,10 SIT" do 31.12.1999, dolžnik ni predložil nobenega dokaza (listine) niti ni predlagal dokaza (npr. z zaslišanjem strank), kot je to potrebno po zgoraj navedeni zakonski določbi.
Navedba, da ni prejel računa, pa ni pravno upoštevna, ker dolžnik z njo ne ugovarja temelju niti višini terjatve, saj (poslovna) terjatev ne nastane s prejemom računa, temveč s sklenitvijo pravnega posla (pogodbe).
Ugovor je tako neobrazložen.
Sodišče prve stopnje je najprej štelo, da dolžnik izpodbija sklep o izvršbi samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo (3. odst.
62. člena ZIZ); nato pa je ugotovilo, da ugovor ni utemeljen in ravnalo po 2. odst. 54. člen ZIZ: ugovor je poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
Ker sodišče druge stopnje ob reševanju ugovora ni našlo bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP/99, oba v v zvezi s 15. členom ZIZ), je (neobrazložen) ugovor kot neutemeljen zavrnilo in sklep o izvršbi potrdilo (2. tč. 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ). Vendar pa je pri tem (za razliko od sodišča prve stopnje) upoštevalo, da je dolžnik (neobrazloženo) ugovarjal tudi temelju terjatve (po 6. točki 1. odst. 55. člena ZIZ), kar pa ni vplivalo na njegovo odločitev, saj so posledice neobrazloženega (neutemeljenega) ugovora enake tudi po 5. odst. 62. člena ZIZ.
Ker je ugovor neobrazložen (upnika tako ne bi zadele pravne posledice iz 1. odst. 58. člena ZIZ), priglašeni stroški za odgovor na ugovor niso potrebni izvršilni stroški (5. odst. 38. člena ZIZ) in jih trpi upnik sam (1. odst. 165. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).