Execution objection dismissed for being unsubstantiated as it lacked specific factual grounds under ZIZ Art. 53(2).
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the defendant's objection to the enforcement order, ruling it unsubstantiated under Article 53(2) of the Enforcement Act. The defendant merely claimed the debt amount was incorrect without providing specific factual reasons or evidence to support a lower sum. Consequently, the court held that the objection was too vague to be examined and confirmed the first-instance enforcement decision.
Legislator headnote
AI generatedArticle 53(2) of the Enforcement Act; Article 62(5) of the Enforcement Act: An objection to enforcement is deemed unsubstantiated if the debtor fails to state material facts justifying a reduction of the claimed amount, rendering the objection unexamiable.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Dolžnik je z navedbo, da "ni dolžan toliko, kot je navedeno", smiselno ugovarjal višini izterjevanega zneska. Pri tem ni navedel razlogov, zakaj naj bi bila višina dolgovanega zneska manjša. Njegov ugovor je zato prepavšalen, da bi ga bilo sploh mogoče preizkusiti.
Takega ugovora glede na določbo drugega odstavka 53. člena ZIZ ni moč šteti za obrazloženega.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvostopno sodišče je na predlog upnika izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena ZIZ.
Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjal. Navedel je, da ni dolžan toliko, kot je navedeno.
Prvostopno sodišče je ugovor dolžnika na podlagi drugega odstavka 53. člena ZIZ štelo za neobrazloženega in ga v skladu s petim odstavkom 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Pritožbeno sodišče ga je tako tudi obravnavalo.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče druge stopnje je presojalo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu drugega odstavka 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora zanje predložiti tudi dokaze, sicer se šteje, da je ugovor neobrazložen in kot tak neutemeljen. Na navedeno je bil dolžnik opozorjen v pravnem pouku izpodbijanega sklepa. Dolžnik je z navedbo, da "ni dolžan toliko, kot je navedeno", smiselno ugovarjal višini izterjevanega zneska. Pri tem ni navedel razlogov, zakaj naj bi bila višina dolgovanega zneska manjša. Njegov ugovor je zato prepavšalen, da bi ga bilo sploh mogoče preizkusiti. Takega ugovora glede na določbo drugega odstavka 53. člena ZIZ ni moč šteti za obrazloženega. Ugovor je zato neutemeljen.
Izpodbijani sklep je sodišče druge stopnje preizkusilo še glede kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem je ugotovilo, da prvostopno sodišče ni kršilo določb postopka in je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep o izvršbi na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo.