Appeal dismissed; court upheld first instance judgment on delayed payment interest and statute of limitations.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Ljubljane dismissed the appeal against the first instance judgment, confirming the lower court's decision to uphold the plaintiff's claim for delayed payment interest while rejecting the defendant's counterclaim. The defendant argued that a prior agreement exempted them from interest and that the counterclaim was time-barred, but the appellate court found no evidence of such an agreement. The court ruled that interest is an objective consequence of late payment and that the counterclaim was properly dismissed due to the statute of limitations, thus upholding the first instance ruling.
Legislator headnote
AI generatedZakon o parnični postopki (ZPP), 350. člen (2); 353. člen (1): The appellate court cannot examine facts or apply material law differently from the first instance; it may only confirm the lower court's correct application of law regarding interest on delayed payments and the dismissal of time-barred counterclaims.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Pritožnikove trditve se nanašajo deloma na ugotavljanje dejanskega stanja, kar ni mogoče upoštevati glede na to, da ne uveljavlja tega pritožbenega razloga. Na ugotovljeno dejansko stanje pa je materialno pravo sodišča prve stopnje pravilno uporabilo. Ugotovilo je, da je prišlo do plačila računov z zamudo in je zaradi tega tožena stranka dolžna plačati zamudne obresti, ker so le te objektivna posledica zamude.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi vzdržalo v veljavi in s tem ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke na plačilo zneska 122.915,50 SIT s pripadki, tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi za znesek 517.195,00 SIT s pripadki pa je zavrnilo in naložilo toženi stranki, da povrne tožeči pravdne stroške.
Zoper navedeno sodbo je tožena stranka vložila pritožbo, v kateri uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in v obrazložitvi med drugim trdi, da sodišče prve stopnje ni ocenilo dogovora, sklenjenega med pravdnima strankama ni priznanja predstavnika tožeče stranke, o nastanku škode. Toženi stranki je škoda nastala, računi že kot glavnica niso bili v celoti utemeljeni in tožena stranka ni dolžna v celoti plačati glavnice, še toliko manj obresti.
Pritožba ni utemeljena.
Uveljavljani pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Prav tako pa ob preizkusu sodbe prve stopnje, v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP, glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, sodišče druge stopnje ni našlo. Pritožnikove trditve se nanašajo deloma na ugotavljanje dejanskega stanja, kar ni mogoče upoštevati glede na to, da ne uveljavlja tega pritožbenega razloga. Na ugotovljeno dejansko stanje pa je materialno pravo sodišča prve stopnje pravilno uporabilo. Ugotovilo je, da je prišlo do plačila računov z zamudo in je zaradi tega tožena stranka dolžna plačati zamudne obresti, ker so le te objektivna posledica zamude, kar je pravilno. Tega niti v pritožbi pritožnik ne izpodbija. Uveljavlja, da bi glede na sklenjen dogovor tožena stranka ne bila dolžna plačati obresti. Vendar je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tak dogovor ni dokazan in zato je pravilno zaključilo, da ga ni mogoče upoštevati.
Čim pa je tako, je tožena stranka svojo obveznost zaradi zamude plačila dolžna izpolniti. Sodišče prve stopnje je tudi materialnopravno pravilno ugotovilo, da je odškodninska terjatev za plačilo 517.195,00 SIT po nasprotni tožbi zastarala. Ker tudi v tem delu ni prišlo do kršitve materialnega prava, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je nasprotni tožbeni zahtevek iz razloga zastaranja zavrnilo.
Neutemeljeno pritožbo je bilo potrebno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje po prvem odstavku 353. člena ZPP.