Appeal granted; first-instance court remanded case for witness testimony on debt assumption contract validity.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal against the first-instance judgment regarding interest payments and remanded the case for a new trial. The defendant argued that a verbal debt assumption contract with the plaintiff was valid, which would release them from the debt, but the lower court rejected this without hearing witnesses. The court found the first-instance decision flawed because it failed to verify the alleged contract through witness testimony as required by law, rendering the conclusion on interest payments erroneous.
Legislator headnote
AI generated8. člen ZPP; 5. odst. 446. člena ZOR: When a party contests the existence of a debt assumption contract, the court must verify the factual basis through witness testimony; a conclusion based solely on the creditor's denial without evidence is legally insufficient.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba (1. odst. izreka) se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
[JEDRO]
Sporno dejansko stanje se ugotavlja z dokazi
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Temeljnega sodišča v Kranju, Enote v Kranju opr. št. I Ig 1181/92 z dne 25.5.1992 v veljavi v delu, s katerim je naloženo toženi stranki plačati tožeči stranki zakonite zamudne obresti od različnih zneskov glavnice v skupni višini 819.501,80 SIT od zapadlosti do plačila ter izvršilne in pravdne stroške (1. odst. izreka). Hkrati je vzelo umik tožbe za glavnico v znesku 819.501,80 SIT na znanje (2. odst.
izreka).
Zoper sodbo (1. odst. izreka) se je tožena stranka pravočasno pritožila. V pritožbi smiselno navaja, da ni pasivno legitimirana v tem sporu, zaradi česar so ugotovitve sodišča prve stopnje glede tega zmotne.
Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče je pri preizkusu izpodbijane sodbe ugotovilo, da drži smiselna pritožbena navedba, da dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno. Tožena stranka se je v postopku na prvi stopnji upirala tožbenemu zahtevku, s tem, da je trdila, da je med njo in podjetjem C d.o.o. prišlo do sklenitve pogodbe o prevzemu dolga, na podlagi katerega se je slednja kot prevzemnik zavezala poravnati vtoževano terjatev. Hkrati je trdila, da je tožeča stranka kot upnik v pogodbo privolila, saj je bila pri dogovoru dolžnika in prevzemnika prisotna in je soglašala, prav tako pa je delno izpolnitev (glavnico) sprejela od prevzemnika. S prehodom vtoževane terjatve na prevzemnika, tožena stranka sama ni več zavezana k plačilu sporne terjatve. Ker je bila pogodba sklenjena ustno je tožena stranka predlagala, da sodišče zasliši priče in sicer direktorja tožene stranke L.S., direktorja tožeče stranke O. in predstavnika prevzemnika K., ki bi potrdile, da je bila sklenjena pogodba o prevzemu dolga, kakor tudi privolitev tožeče stranke v pogodbo. Sodišče prve stopnje je ta predlog zavrnilo. Pri tem je zmotno ocenilo, da to ni potrebno, ker je tožeča stranka zanikala, da je v takšno morebitno pogodbo privolila, kar je pogoj, da bi pogodba o prevzemu dolga učinkovala napram njej kot upniku (5. odst. 446. člena ZOR). Sodišče prve stopnje se je pri tem oprlo le na navedbo tožeče stranke, ni pa ugotavljalo njene resničnosti. To pa bi moralo, saj je tožena stranka to osporavala.
Katera dejstva je šteti za dokazana, odloči sodišče na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj in na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Ker sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, so odločilne okoliščine ostale neugotovljene. Zato je tudi materialnopravni zaključek, da je tožena stranka dolžna plačati še sporne zamudne obresti, preuranjen.
Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijano sodbo (1. odst. 370. člena ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje zaslišati priče, ki jih je predlagala tožena stranka o odločilnih dejstvih in na podlagi ocene njihovih izpovedi ugotoviti dejansko stanje in na ugotovljeno dejansko stanje uporabiti ustrezno materialno pravo.