Legislator Case Law & Legislation
DE FR IT EN
Analyze in Legislator
VSL sklep I Cpg 1513/99 ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CPG.1513.99 AI generated

Slovenian court partially allows installment court fees for low-income plaintiffs but denies relief to high earners.

Case Number VSL sklep I Cpg 1513/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed
Open official source Machine-readable Markdown (.md)

Legislator summary

AI generated

The appellate court partially granted appeals by four taxpayers, modifying the first-instance decision to permit installment payments for their court fees. While the plaintiffs argued that full payment would jeopardize their livelihood, the court examined their 1998 income tax assessments and found the first four had sufficient means for installments, whereas the last two had excessive incomes. Consequently, fees were allowed in installments for the former but rejected for the latter, who could afford the full amount without hardship.

Legislator headnote

AI generated

3. odst. 13. čl. Zakona o sodnih taksah; 2. odst. 168. čl. Zakona o pravdnem postopku: The court may grant installment payments for court fees when a taxpayer's income, verified by tax assessments, indicates ability to pay without endangering subsistence, but denies such relief to those with clearly excessive earnings.

Keywords

AI generated
court fees installment payments taxpayer income subsistence protection appellate review Zakona o sodnih taksah Zakona o pravdnem postopku

Cited Legislation

AI generated
3. odst. 13. čl. Zakona o sodnih taksah
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so tožniki sodišču kot dokazila o premoženjskem stanju poleg drugih listin, ki jih zahteva 3. odst. 13. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST) oziroma 2.
2. odst. 168. čl. Zakona o pravdnem postopku
3. točka 365. čl. Zakona o pravdnem postopku
2. točka 365. čl. Zakona o pravdnem postopku
AI generated
VSL sklep II Cp 112/2001
Appeal granted; court ruled tax exemption applies to the student's assets, not parents'.
VSL sklep I Cp 1377/2000
Court dismisses tax waiver request because co-ownership of real estate disqualifies applicant despite low income.
VSL sklep I Cp 2543/2016
Appeal partially allowed; court grants partial fee waiver and installment plan due to disproportionate tax burden and asset constraints.
VSK sklep Cp 296/99
Appeal dismissed; applicant failed to prove financial hardship without submitting additional evidence beyond court-ordered documents.
VDS Sklep Pdp 1637/2001
Appeal dismissed; court held family member status requires shared household expenses, not just residence.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

1) Pritožbam taksnih zavezancev D.B., M.K., J.D. in A.R. se deloma ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se jim dovoli obročno plačilo sodne takse za tožbo in sicer v štirih mesečnih obrokih po 25.000,00 SIT.

2) Pritožbi J.R. in B.R. se zavrneta in se glede njiju sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Iz predloženih listin izhaja, da so imeli tožniki osnove za odmero dohodnine za leto 1998 (neto osnove po odbitku vseh prispevkov, preživninskih obveznosti in davčnih olajšav) v naslednjih zaokroženih zneskih: prvotožnik 3,000.000,00 SIT ali 250.000,00 SIT na mesec, drugotožnik 1,200.000,00 SIT ali 100.000,00 SIT na mesec, tretji, četrti in šesti tožnik 900.000,00 SIT ali 75.000,00 SIT na mesec in peti tožnik 2,600.000,00 SIT ali okoli 217.000,00 SIT na mesec. V obravnavanem postopku znaša priglašena vrednost spora 103,000.000,00 SIT, tožene stranke pa so dolžne plačati sodno takso 600.000,00 SIT.

Pritožbeno sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin, upoštevaje tudi vrednost spornega predmeta, ocenjuje, da bodo drugi, tretji, četrti in šesti tožnik zmogli plačilo sodne takse, če se jim omogoči plačevanje takse v več obrokih.

Nadalje je sodišče druge stopnje ugotovilo, da prvi in peti tožnik po svojih dohodkih zmoreta plačilo takse, zato je njuni pritožbi zavrnilo.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožečih strank za oprostitev plačila sodnih taks za tožbo v skupnem znesku 600.000,00 SIT.

Zoper sklep so se vsi taksni zavezanci pritožili in predlagali, da se jih oprosti plačila sodne takse, podrejeno pa, da se jim dovoli obročno plačevanje sodne takse. V pritožbi navajajo, da so prvi štirje tožniki upokojenci v visoki starosti, peti in šesti pa sta zaposlena, vendar imata tudi preživninske obveznosti, zato bi plačilo takse ogrozilo preživljanje njiju in njunih družin.

Pritožbe D.B., M.K., J.D. in A.R. so deloma utemeljene.

Pritožbi J.R. in B.R. nista utemeljeni.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so tožniki sodišču kot dokazila o premoženjskem stanju poleg drugih listin, ki jih zahteva 3. odst. 13. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST) oziroma 2. odst. 169. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), priložili napoved za odmero dohodnine za leto 1998 (B.R., priloga A16) oz. odločbe o odmeri dohodnine za leto 1998 (ostalih pet tožnikov, priloge A17-21). Iz navedenih listin izhaja, da so imeli tožniki osnove za odmero dohodnine za leto 1998 (neto osnove po odbitku vseh prispevkov, preživninskih obveznosti in davčnih olajšav) v naslednjih zaokroženih zneskih: J.R. 3,000.000,00 SIT ali 250.000,00 SIT na mesec, D.B. 1,200.000,00 SIT ali 100.000,00 SIT na mesec, M.K., J.D. in A.R. 900.000,00 SIT ali 75.000,00 SIT na mesec in B.R. 2,600.000,00 SIT ali okoli 217.000,00 SIT na mesec. V obravnavanem postopku znaša priglašena vrednost spora 103,000.000,00 SIT, tožene stranke pa so dolžne plačati sodno takso 600.000,00 SIT, kar znaša 100.000,00 SIT na posameznega tožnika. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da predložene listine potrjujejo pritožbene trditve D.B., M.K., J.D. in A.R, o njihovih dohodkih, vendar pa po skrbni presoji vseh okoliščin, upoštevaje tudi vrednost spornega predmeta, ocenjuje, da bodo tudi zgoraj navedeni taksni zavezanci zmogli plačilo sodne takse, če se jim omogoči plačevanje takse v več obrokih. Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 3. točke 365. čl. ZPP pritožbi zgoraj nevedenih štirih taksnih zavezancev deloma ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da jim je na podlagi 2. odst.

13. čl. ZST oz. 4. odst. 168. čl. ZPP dovolilo plačilo sodne takse v obrokih, kot izhaja iz izreka te odločbe.

Nadalje je sodišče druge stopnje ugotovilo, da imata taksna zavezanca J.R. in B.R. nadpovprečno visoke dohodke (povprečna bruto plača v RS je v letu 1998 znašala 158.047,00 SIT). B.R. sploh ni specificiral zatrjevanih preživninskih obveznosti (koliko oseb in katere mora preživljati), vendar je sodišče vseeno upoštevalo njegove preživninske obveznosti, kolikor izhajajo iz predložene napovedi za odmero dohodnine, kar je bilo navedeno že v prejšnjem odstavku. Tudi ob upoštevanju teh obveznosti sodišče druge stopnje ocenjuje, da so dohodki B.R. tolikšni (več kot 210.000,00 SIT neto plače na mesec), da bo zmogel plačilo svojega deleža sodne takse brez nevarnosti za preživljanje sebe in svojih družinskih članov. J.R. ima celo nekoliko večje dohodke (okoli 250.000,00 SIT neto pokojnine na mesec), v pritožbi pa sploh ne zatrjuje, da bi bil dolžan kogar koli preživljati. Posplošena navedba, da je taksni zavezanec upokojenec v visoki starosti, ne daje podlage za oprostitev plačila sodnih taks, zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da bo tudi J.R. zmogel plačati ustrezen del sodne takse v enem obroku. Glede na zgoraj povedano je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP pritožbi J.R. in B.R. zavrnilo kot neutemeljeni in glede omenjenih dveh potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.