Appeal dismissed; court upheld first-instance judgment confirming debt based on proven agreement and burden of proof rules.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal and confirmed the first-instance judgment ordering payment of 79,975.50 SIT plus interest. The lower court ruled that a verbal agreement existed for the plaintiff to publish the defendant's advertisement, placing the burden of proof on the defendant to demonstrate the agreement was free of charge. Since the defendant failed to provide evidence or request testimony regarding the alleged free agreement, the court found the first-instance decision legally sound and procedurally correct.
Legislator headnote
AI generatedZakon o parnični postopki (ZPP) 368. člen; 369. člen: When a party asserts a fact that is less probable than the opposite, the burden of proof shifts to them; failure to produce evidence or request necessary testimony results in the court upholding the opposing party's claim based on the existing evidence.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Ob ugotovitvi, da je med strankama obstajal dogovor o tem, da tožeča stranka objavi toženkin oglas, je bilo na toženi stranki dokazano breme, da dokaže zatrjevano dejstvo, da je bil dogovor tak, da se oglas ne plača.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo 79.975,50 SIT s pripadki in je zato obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kočevju, opr. št. I - Ig 556/95 z dne 15.1.1996 v 1. in 3. točki izreka in toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki povrniti tudi pravdne stroške.
Proti sodbi se je tožena stranka pravočasno pritožila. V njej je ponovila vse dosedanje trditve.
Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki odgovora na pritožbo ni vložila.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo, ker je ugotovilo, da je tožena stranka potrdila trditve tožeče stranke, da je med njima bilo dogovorjeno, da tožeča stranka objavi v svojem časopisu toženkin oglas in da tožena stranka ni zanikala trditev tožeče stranke, da je tožena stranka vtoževana računa ni zavrnila. Poleg tega je zaključilo, da je tudi na toženi stranki dokazno breme, da bi za svoje trditve (to je trditve o dogovorjeni brezplačnosti objave oglasa) morala tožena stranka predlagati dokaze.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da že iz trditev pravdnih strank izhaja zaključek, da sta se stranki dogovorili, da tožeča stranka v svojem časopisu objavi oglas za toženo stranko. Čim je ta ugotovitev pravilna pa je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, ko je zaključilo, da je bilo na toženi stranki dokazno breme, da bi ponudila dokaze za to, da sta se stranki dogovorili, da bo objava oglasa brezplačna. Res je manj verjetno, da se oglasi predvajajo brezplačno, zato je bilo na toženi stranki dokazno breme o obstoju takega dogovora. Dejstvo, da tožena stranka tožeči stranki ni izdala naročilnice za objavo, ni dokaz o obstoju dogovora o brezplačnosti objave. Tožena stranka bi morala za obstoj očitno ustno sklenjenega dogovora o brezplačnosti objave predlagati zaslišanje osebe, ki je tak dogovor s tožečo stranko sklenila. Takega dokaza pa tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni predlagala, pa tudi v pritožbi ne predloži nobenega dokaza.
Dejansko stanje je bilo glede na trditve in dokaze ugotovljeno v zadostnem obsegu in tudi materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno, ko je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno.
Pritožba ni utemeljena, saj pritožbeno sodišče tudi ni našlo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje na podlagi 368. člena ZPP potrdilo.