Appeal against enforcement order dismissed due to debtor's failure to substantiate defense with facts or evidence.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the debtor's appeal against an enforcement order, ruling that the objection was procedurally invalid as it lacked required factual substantiation. The debtor merely alleged that a third party had settled the debt and that the creditor's firm was no longer interested, without providing supporting evidence or addressing the claim's basis. Consequently, the court confirmed the first-instance decision to enforce the judgment against the debtor.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ); Zakon o postopku pri izvrševalnih posegih (ZPP): An objection to an enforcement order must be substantiated with specific facts and evidence; failure to do so renders the objection inadmissible, requiring the court to treat it as a non-grounded appeal and dismiss it.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Z navedbami, da naj tretja oseba, ki je ženi dolžnika rekla, da "noče več slišati za naše (dolžnikovo) ime" in da dolžnik "z njihovo firmo nima nič več", poravna dolg dolžnika, dolžnik ne ugovarja niti temelju niti višini terjatve upnika oziroma ne navaja dejstev, ki se nanašajo na izterjevani dolg in ki imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je štelo ugovor zoper sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) za neobrazložen, zato ga je poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
V pravočasnem ugovoru je dolžnik navedel, da naj poravna dolg gospa v skladišču, ki je "osebno vzela zadevo v svoje roke" in ženi dolžnika rekla, da z njihovo firmo dolžnik nima nič več.
Ugovor ni utemeljen.
Po 2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena ZIZ mora biti ugovor obrazložen; navedena morajo biti dejstva, s katerimi se ga utemeljuje, hkrati pa morajo biti predloženi dokazi, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Z navedbami, da naj tretja oseba, ki je ženi dolžnika rekla, da "noče več slišati za naše (dolžnikovo) ime" in da dolžnik "z njihovo firmo nima nič več", poravna dolg dolžnika, dolžnik ne ugovarja (obrazloženo) niti temelju niti višini terjatve upnika oziroma ne navaja dejstev, ki se nanašajo na izterjevani dolg in ki imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična (prim. načelno pravno mnenje, sprejeto na evidenčni občni seji Vrhovnega sodišča RS dne 9.12.1999).
Sodišče prve stopnje je tako pravilno štelo ugovor za neobrazložen ter ravnalo po 5. odst. 62. člena ZIZ: ugovor poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Sodišče druge stopnje pa je (neobrazložen) ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo izpodbijani sklep (2. tč. 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).