Court dismisses debtor's enforcement objection due to lack of evidence and reasoning under ZIZ Art. 53(2).
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court rejected the debtor's objection to an enforcement order, upholding the first-instance decision to proceed with execution. The debtor argued that interest should be offset against a counterclaim for contractual penalties and that the principal debt was fully paid, but provided no supporting evidence or specific details. The court ruled that under Article 53(2) of the Enforcement and Security Act, an objection must be substantiated with relevant facts and proof; since the debtor failed to meet these requirements, the objection was deemed unfounded and the enforcement order confirmed.
Legislator headnote
AI generatedArt. 53(2) ZIZ; Art. 365(2) ZPP: A debtor's objection to an enforcement order is inadmissible if it fails to provide legally relevant facts and corresponding evidence to substantiate the claim that execution should be suspended or the claim rejected.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovor se zavrne in se potrdi sklep o izvršbi.
[JEDRO]
Dolžnik za svoje ugovorne trditve ni predložil nobenih dokazov, saj ugovoru ni priložil nobenih dokazil o plačilu, niti pogodbe, na katero se sklicuje, niti česar koli drugega, zato je njegov ugovor neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo zoper dolžnika izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave terjatve 828.545,38 SIT s pripadki.
Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da sta se stranki dogovorili, da se upnikova obrestna terjatev pobota z nasprotno terjatvijo dolžnika iz naslova pogodbene kazni. Glavnico je dolžnik v celoti plačal.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnikov ugovor neobrazložen v skladu z določili 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
Ugovor ni utemeljen.
Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede pravno relevantna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi ustrezne dokaze za tako zatrjevana dejstva. Če dolžnik zgoraj navedenim zahtevam ne zadosti, se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Omenjeno določilo je treba razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ oziroma ki bi - če bi se izkazala za resnična - lahko pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik v ugovoru smiselno priznava obstoj poslovnega razmerja, ko piše o upnikovi terjatvi iz naslova obresti, o pogodbi in pogodbeni kazni. Nadalje pritožbeno sodišče ugotavlja, da so dolžnikove ugovorne navedbe povsem nekonkretizirane, saj sploh ne pove, kdaj je v celoti plačal glavnico, kdaj in s kom se je dogovarjal o pobotu ter kolikšna je njegova v pobot uveljavljana terjatev iz naslova pogodbene kazni. Za vse zgoraj navedene trditve dolžnik tudi ni predložil nobenih dokazov, saj ugovoru ni priložil nobenih dokazil o plačilu, niti pogodbe, na katero se sklicuje, niti česar koli drugega. Tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik ni obrazložil svojega ugovora v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ, zato se pritožbeno sodišče strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, da dolžnikov ugovor ni utemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu odločbe po uradni dolžnosti v skladu z določbami 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ ugovor zavrnilo kot utemeljenega in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o izvršbi.