Court dismisses debtor's objection to enforcement order for being unreasoned and lacking specific factual grounds.
Legislator summary
AI generatedThe court rejected the debtor's objection to a first-instance enforcement order, confirming the lower court's decision to allow execution. The debtor argued the data was inaccurate and requested a meeting with the company, but failed to provide specific facts or evidence supporting these claims. The court ruled that an objection under the Enforcement and Security Act must be reasoned and contain concrete factual assertions; since the debtor's submission was vague and lacked necessary proof, it was deemed inadmissible.
Legislator headnote
AI generated5. odst. 62. čl. ZIZ; 2. točka 365. čl. ZPP: An objection to an enforcement order must be reasoned and include specific factual grounds supported by evidence, otherwise it is considered unfounded and rejected.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovor se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom, ki mora biti obrazložen in v njem mora navesti dolžnik dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo upnikovemu predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine in naložilo dolžniku, da plača upniku terjatev v višini 74.763,00 SIT s pripadki ter hkrati dovolilo izvršbo za ta znesek.
Dolžnik je sklepu o izvršbi ugovarjal tako, da je vložil pritožbo na navedeni sklep in navedel, da podatek ni točen, zato zahtevajo soočenje s podjetjem.
Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor na podlagi 5. odst. 62. čl.
Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi. Štelo je, da dolžnikov ugovor ni obrazložen skladno z določbami ZIZ.
Ugovor ni utemeljen.
Sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom, ki mora biti obrazložen in v njem mora navesti dolžnik dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (primerjaj določilo 53. čl. ZIZ). Iz vsebine ugovora ne izhaja nobena taka trditev, ki bi predstavljala pravno relevantno dejstvo. Sama trditev, da podatek ni točen, je pavšalna in nedoločena, nejasno je na kaj se sploh nanaša.
Tudi predlog na soočenje s podjetjem je nejasen, ne predstavlja takšnega predloga za dokazovanje, ki bi lahko prinesel v pravdi zavrnitev tožbenega zahtevka. Dolžnikov ugovor torej ni obrazložen skladno z določbami ZIZ, zato tudi ni mogoče dovoliti nadaljnjega postopka, ki bi tekel kot pri ugovoru zoper plačilni nalog skladno z 2. odst. 62. čl. ZIZ, ampak je bilo potrebno ugovor zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje po 2. točki 365. čl.
ZPP v zvezi z 15. čl. ZIZ.