Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cpg 1170/99 ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CPG.1170.99 AI generated

Court dismisses appeal against enforcement order due to debtor's failure to substantiate interest calculation objection.

Case Number VSL sklep II Cpg 1170/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court rejected the debtor's appeal, upholding the first instance court's enforcement order for 11,962 SIT plus interest. The debtor argued the interest calculation was unjustified but provided no concrete facts or evidence to support this claim. The court ruled that under Article 53(2) of the Enforcement and Security Act, an objection is inadmissible if the debtor fails to state relevant facts and provide proof, rendering the objection unfounded.

Legislator headnote

AI generated

Article 53(2) of the Enforcement and Security Act; Article 365(2) of the Civil Procedure Act: An objection to an enforcement order is deemed unfounded if the debtor fails to state relevant facts and submit evidence proving the enforcement is unlawful or the claim is invalid.

Keywords

AI generated
enforcement objection unsubstantiated claim burden of proof interest calculation Article 53 ZIZ Article 365 ZPP dismissal of appeal

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep o izvršbi.

[JEDRO]

Dolžnik sploh ni postavil nobenih konkretnih trditev, zakaj naj bi bil obračun obresti neupravičen. Razen zgoraj citirane povsem pavšalne navedbe dolžnik ugovora ni z ničemer obrazložil, zato je dolžnikov ugovor neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo zoper dolžnika izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave terjatve 11.962,00 SIT s pripadki.

Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da je obračun obresti neupravičen.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnikov ugovor neobrazložen v skladu z določili 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor ni utemeljen.

Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede pravno relevantna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi ustrezne dokaze za tako zatrjevana dejstva. Če dolžnik zgoraj navedenim zahtevam ne zadosti, se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Omenjeno določilo je treba razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ oziroma ki bi - če bi se izkazala za resnična - lahko pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik sploh ni postavil nobenih konkretnih trditev, zakaj naj bi bil obračun obresti neupravičen.

Razen zgoraj citirane povsem pavšalne navedbe dolžnik ugovora ni z ničemer obrazložil, zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o neutemeljenosti ugovora v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.

Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu odločbe po uradni dolžnosti v skladu z 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl.

ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ ugovor zavrnilo kot neutemeljenega in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o izvršbi.