Court allows objection to enforcement order based on statute of limitations and lack of justification.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe court allowed the debtor's objection to the enforcement order and annulled the lower court's decision. The debtor argued the creditor's claim was time-barred and that enforcement costs were caused by the creditor's fault, while the creditor failed to meet conditions for enforcement. The court ruled the objection was properly reasoned because the statute of limitations defense could lead to dismissal of the underlying claim, thus requiring the objection to be substantively examined rather than dismissed for lack of argumentation.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ); Zakon o postopku pri izvrševalnih posegih (ZPP): An objection to an enforcement order must be substantiated with facts and evidence; if the objection relies on a statute of limitations defense that could result in the dismissal of the underlying claim, the objection is deemed properly reasoned and must be examined on the merits.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovoru se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v 2. tč. izreka ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v pristojno odločanje.
[JEDRO]
Dolžnik je (med drugim) ugovarjal tudi iz razloga zastaranja uveljavljane (menične) terjatve. Ker z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti (1. odst. 360. člena ZOR), je dolžnikova trditev takšna, da bi lahko imela za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnično; zato je ugovor potrebno šteti za obrazložen.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je štelo ugovor zoper sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) za neobrazložen, zato ga je poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
V pravočasnem ugovoru je dolžnik navedel, da je izvršilne stroške povzročil upnik po svoji krivdi. Ugovora ni potrebno obrazložiti po 55. členu ZIP. Upnik ni izpolnil nobenega pogoja iz 23. člena ZIZ.
Upnik je zamudil rok za izterjavo dolga; zastaralni rok je začel teči, ko sta z upnikom sklenila enoletno pogodbo z dne 23.2.1994, ki naj jo upnik predloži; po preteku enoletne pogodbe z dne 23.2.1994 z upnikom ni sklenil nove pogodbe, zato se šteje, da pogodba ni bila sklenjena. Upnik je zamudil rok za uveljavljanje terjatve, zato je (tudi zaradi tega) sklep o izvršbi neutemeljen. Sodišče lahko v celoti zavrne menični predlog zaradi zastaranja. Brez predhodnega opomina ni mogoč izvršilni predlog. Za verodostojno listino se ne more šteti specifikacija dolga, ki jo je izdelala pooblaščenka upnika.
Ugovor je utemeljen.
Po 2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena ZIZ mora biti ugovor obrazložen; navedena morajo biti dejstva, s katerimi se ga utemeljuje, hkrati pa morajo biti predloženi dokazi, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Dolžnik je (med drugim) ugovarjal tudi iz razloga zastaranja uveljavljane (menične) terjatve. Ker z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti (1. odst. 360. člena ZOR), je dolžnikova trditev takšna, da bi lahko imela za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnično (prim.
načelno pravno mnenje, sprejeto na evidenčni občni seji Vrhovnega sodišča RS dne 9.12.1999). Ugovor je zato (že) na podlagi navedenega razloga potrebno šteti za obrazložen; ostalih ugovornih navedb sodišče druge stopnje zato niti ni presojalo.
Sodišče druge stopnje je tako na podlagi 3. tč. 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ ugovoru ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo v 2. tč. izreka ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v pristojno odločanje.