Appeal dismissed; court correctly terminated enforcement when creditor remained partially unpaid after successful seizure and auction.
Legislator summary
AI generatedThe creditor appealed the first-instance court's decision to terminate enforcement proceedings, arguing a procedural violation due to insufficient seized funds. The court rejected the appeal, noting that the first-instance court correctly concluded the enforcement process after successful seizure and auction attempts left the creditor partially unpaid. The appellate court held that under the Enforcement Act, termination is appropriate when no further successful actions can fully satisfy the debt, and since the creditor did not request a new seizure, the lower court acted lawfully.
Legislator headnote
AI generated95. člen ZIZ; 88. člen ZIZ: If enforcement actions are unsuccessful or leave the creditor partially unpaid despite successful execution, the court may terminate enforcement without requiring the creditor to propose a new seizure.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Če pa se izvršba ustavi, če predlagana izvršilna dejanja niso bila uspešna, zaradi česar upnik niti delno ni poplačan, ni logično, da bi bilo drugače, če je upnik ostal po uspešni izpeljavi vseh predlaganih izvršilnih dejanj le delno poplačan.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim delom sklepa ugotovilo, da je izvršilni postopek končan.
Proti sklepu sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo upnik zaradi bistvene postopkovne kršitve. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi opozarja, da zarubljena sredstva niso zadostovala niti za poplačilo stroškov postopka.
Sodišče je izvršilni postopek preuranjeno končalo, odločitev sodišča pa nima podlage v zakonu. Sodišče bi moralo upnika pozvati, naj predlaga ponoven rubež.
Pritožba ni utemeljena.
Zmotno je pritožnikovo stališče, da bi moralo sodišče upnika pozvati, naj predlaga ponovni rubež. Takšne dolžnosti sodišče po ZIZ nima. Res je sicer, da ZIZ ne ureja situacije, ko je upnik po sicer uspešni dražbi zarubljenih predmetov le delno poplačan, kakršen je tudi konkretni primer. Določa pa, da sodišče ustavi izvršbo zaradi dejanskih ovir, do katerih pride pri opravi izvršbe. Tako določa, da sodišče ustavi izvršbo po dveh neuspešnih dražbah (1. odst. 95. čl.
ZIZ), ali pa v primeru dveh neuspešnih rubežev (88. čl. ZIZ), ko upnik niti delno ni poplačan. Na postopek same izvršbe tako vplivajo dejanske ovire za njegov uspešni zaključek. Če pa se izvršba ustavi, če predlagana izvršilna dejanja niso bila uspešna, zaradi česar upnik niti delno ni poplačan, ni logično, da bi bilo drugače, če je upnik ostal po uspešni izpeljavi vseh predlaganih izvršilnih dejanj le delno poplačan. Po presoji pritožbenega sodišča je tako sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je smiselno odločilo, da izvršbo ustavi (anal. 95. čl. ZIZ).
Doslej razloženemu pritožbeno sodišče še dodaja, da novi ZIZ olajšuje upnikov položaj, ko predvideva, da sodišče dolžniku naloži, da predloži seznam svojega premoženja, če upnik izkaže za verjetno, da se s sredstvi izvršbe ne bo mogel v celoti poplačati (31. čl. ZIZ).
Vendar upnik sodišču takšnega predloga ni podal.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz 2. odst. izreka sklepa (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), potem ko je ugotovilo, da niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).