Appeal dismissed; appeal irrelevant to admissibility of objection under ZIZ as it disputes facts not relevant to admissibility.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Dolžnik je v ugovoru navedel pravno pomembna dejstva, s katerimi bi, če bi se izkazala za resnična, dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi, in tudi predložil ustrezne dokaze za tako zatrjevana dejstva, zato je ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Upnik s pritožbo ne izpodbija pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, temveč polemizira z dolžnikovimi dejanskimi navedbami v ugovoru. Take pritožbene navedbe pa niso relevantne za odločitev o obrazloženosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo svoj sklep o izvršbi z dne 16.9.1999 v drugi točki izreka in odločilo, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku.

Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da dolžnik nikoli ni v svojih dopisih navedel dobavnega roka, upnik tudi ni dobil kopije predračuna. Dolžnik ni bil zmožen pravočasno dobaviti traktorjev.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik pravočasno in obrazloženo ugovarjal zoper sklep o izvršbi. V ugovoru je med drugim navedel, da je upnik pri dolžniku naročil dva traktorja in plačal 10 %-ni avans, s čimer se po pogodbi naročilo smatra za potrjeno in nepreklicno, upnik pa bi moral tri dni pred dobavo plačati še preostalo razliko v ceni, česar pa kljub dolžnikovemu opominjanju ni storil. Zato so dolžniku nastali stroški, ki jih uveljavlja v pobot. Upnik je brez razloga odstopil od pogodbe in ni izpolnil svoje obveznosti. V dokaz svojih trditev je dolžnik predložil faksimile z dne 23.6.1998 in predračun ter predlagal zaslišanje strank, poleg tega pa se je v ugovoru skliceval tudi na pogodbo, ki jo je v spis vložil že upnik.

Dolžnik je tako navedel pravno pomembna dejstva, s katerimi bi, če bi se izkazala za resnična, dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi, in tudi predložil ustrezne dokaze za tako zatrjevana dejstva, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je dolžnikov ugovor štelo za obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Upnik s pritožbo ne izpodbija pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, temveč polemizira z dolžnikovimi dejanskimi navedbami v ugovoru. Take pritožbene navedbe pa niso relevantne za odločitev o obrazloženosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Izvršilno sodišče se ne spušča v presojo resničnosti samih zatrjevanih spornih dolžnikovih in upnikovih navedb, temveč presoja le, ali je dolžnik zadostil pogojem iz 2. odst. 53. čl. ZIZ. O utemeljenosti posameznih spornih dejstev bo odločalo sodišče, ki bo postopek nadaljevalo kot postopek pri ugovoru zoper plačilni nalog, torej kot pravdni postopek (prim. 2. odst. 62. čl. ZIZ), v katerem bo pristojno sodišče vsebinsko odločilo o utemeljenosti upnikovega oz. tožnikovega zahtevka ter dolžnikovih oz. toženčevih ugovorov tako po temelju kot po višini.

Glede na vse povedano je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je na podlagi 2. odst. 62. čl. ZIZ razveljavilo sklep o izvršbi v delu, s katerim je dovolilo izvršbo. Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu izpodbijane odločbe po uradni dolžnosti v skladu z določbami 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl.

ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.