Appeal dismissed because debtor's vague agreement claim lacks specific facts and evidence under enforcement law.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court in Koper dismissed the debtor's appeal against a first-instance enforcement order requiring payment of over one million SIT. The debtor argued a payment delay agreement existed but offered no specific details or evidence, merely requesting a hearing. The court ruled that such general assertions without concrete facts or proof fail to constitute a valid objection under the Enforcement and Security Act.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 5. odst. 62. člena; 2. odst. 53. člena: An objection to an enforcement order based solely on a general allegation of a payment agreement, without specific facts or evidence, is deemed unreasoned and therefore unfounded.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovor dolžnika se zavrne kot neutemeljen in p o t r d i sklep o izvršbi sodišča prve stopnje.
Nadaljnji izvršilni stroški upnika znašajo 5.201,50 SIT.
[JEDRO]
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi izdanega na podlagi verodostojne listine, le na splošno zatrjuje, da je prišlo do dogovora z upnikom o odlogu plačila, je tak ugovor neobrazložen, čeprav dolžnik predlaga kot dokaz zaslišanje strank.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžniku naložilo, da v roku osmih dni po vročitvi sklepa upniku poravna terjatev v znesku 1.124.139,70 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov in stroške izvršilnega postopka, ki jih je odmerilo na 46.960,80 SIT ter zaradi izterjave teh terjatev zoper dolžnika dovolilo izvršbo z rubežem dolžnikovega dobroimetja na žiro računu in prenosom tako zarubljenega dobroimetja na upnikov žiro račun.
Zoper ta sklep je dolžnik vložil ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje v skladu z določilom 5. odst. 62. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) posredovalo pritožbenemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi. Dolžnik v ugovoru navaja, da je prišlo z upnikom do dogovora glede odloga plačila, o čemer bi bilo potrebno zaslišati direktorja upnika in direktorja dolžnika.
Ugovor dolžnika ni utemeljen.
Pritožbeno sodišče meni, da je treba dolžnikov ugovor v skladu z določilom 2. odst. 53. čl.ZIZ šteti za neobrazloženega in s tem za neutemeljenega. Dolžnik na splošno, brez konkretnih navedb zatrjuje, da naj bi prišlo z upnikom do dogovora glede zamika plačila in predlaga o tem tudi zaslišanje direktorja upnika in direktorja dolžnika. Glede na to, da dolžnik ničesar konkretnega ne navaja, za kakšen dogovor naj bi šlo po vsebini, zlasti tudi za koliko časa naj bi bil odlog plačila dogovorjen, pa pritožbeno sodišče meni, da obrazložitev ugovora, ki jo je dolžnik podal ne zadostuje, da bi lahko ugovor šteli za obrazložen in s tem za utemeljen. Pritožbeno sodišče je zato ugovor dolžnika zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo izpodbijani sklep o izvršbi sodišča prve stopnje.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje upnika v smislu 1. odst. 57. člena ZIZ izrecno pozvalo, da odgovori na navedbe v ugovoru, mu gredo stroški odgovora na ugovor, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo.