Land registry court dismisses appeal as land registry procedure is formal and contract validity must be proven in court.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Second Instance Court in Koper dismissed the appeal against a land registry entry based on a private sales contract. The appellants argued they were unaware of the contract's existence and that the seller never paid the purchase price. The court ruled that the land registry procedure is strictly formal and only requires compliance with statutory documentation standards. Consequently, any potential invalidity of the underlying contract must be proven in a separate civil lawsuit rather than within the land registry process.
Legislator headnote
AI generatedZakon o zemljiški knjigi (ZZK) 21. člen; 22. člen; 86. člen: In land registry proceedings, the validity of a private document is assessed solely on formal compliance with statutory requirements; challenges to the substantive validity of the underlying contract must be pursued in ordinary court proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
V zemljiškoknjižnem postopku se presoja, ali je zasebna listina, na podlagi katere je predlagan vpis, sestavljena v skladu z 21. in 22. členom ZZK. Izpodbojnosti pogodbe v tem postopku ni mogoče uveljavljati.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvostopno sodišče je na predlog T.J. na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 21.11.1997 dovolilo odpis parc. štev. 9 vpisane pri vl. štev. A in jo vpisalo v nov zemljiškoknjižni vložek št. B k.o. O. ter pri njej vpisalo lastninsko pravico na predlagatelja do 61/112-ink. Zoper sklep o vpisu sta po pooblaščenki ugovarjala M.V. in R.V., z izpodbijanim sklepom z dne 10.2.1999 pa je bilo po sodnici odločeno, da zaradi neutemeljenega ugovora ostane sklep zemljiškoknjižne referentke z dne 8.4.1998 v veljavi.
Zoper ta sklep se pritožujeta M.V. in R.V. po pooblaščenki.
Pooblaščenka v pritožbi zatrjuje, da sta njeni stranki že večkrat zahtevali vpogled v listino, na podlagi katere je sodišče dovolilo vpis lastninske pravice na nepremičnini, katere solastnika sta.
Pritožnik M.V. zatrjuje, da v zemljiški knjigi ni dobil željenih podatkov. Pri podpisu listine, overjene po notarju, je bil zaveden, saj te listine nikoli ni videl, niti prejel. Pritožnik R.V. pa se nahaja v domu upokojencev in svoja dejanja le s težavo registrira.
Zato je še večji čudež to, kako je prišlo do podpisa kupoprodajne pogodbe z njegove strani. Predlagatelj postopka dejansko kupnine pritožnikoma ni plačal. Pooblaščenka je urgirala dostavo listine tudi na pristojni davčni organ, a odgovora ni dobila. Listine ni niti pri notarju, ker je on ni sestavil. Zato sodišče prosi za dostavo izvoda pogodbe. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in zavrnitev predloga za vpis.
Pritožba ni utemeljena.
Po 86. členu Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS št. 33/95, v nadaljevanju: ZZK) sodišče dovoli vpis, če je predlog vložila upravičena oseba, če je predlog vložen v skladu s 75. členom ZZK, če so predložene listine, ki so predpisane za vpis in če so priloženi dokazi o izpolnitvi obveznosti po posebnih predpisih, če izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz vsebine listine in če iz vpisov v zemljiški knjigi ne izhaja ovira za vpis. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da so bili vsi navedeni pogoji v obravnavani zadevi izpolnjeni ter da je bil vpis predlagan na podlagi zasebne listine, sestavljene v skladu z 21. in 22. členom ZZK. Ker je zemljiškoknjižni postopek strogo formalni postopek in ker je v obravnavanem primeru bil dovoljen vpis ob izpolnjevanju vseh predpisanih pogojev, je pritožba neutemeljena. Morebitno neveljavnost pogodbe, ki je bila podlaga opravljenemu vpisu, bosta morala pritožnika dokazovati v pravdi. Pritožbeno sodišče je zato potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 95. člena ZZK).