Appeal dismissed; claim barred by unreasonable delay in filing termination dispute under ZTPDR Art. 83.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal court dismissed the plaintiff's challenge to the first-instance judgment, confirming the rejection of the labor dispute. The plaintiff filed a claim over a year and a half after the employment relationship ended, well beyond the statutory 8-day objection period and the 15-day reasonable deadline for asserting rights. The court ruled that such a significant delay rendered the procedural prerequisites for adjudicating the dispute non-existent under Article 83 of the Act on the Protection of Employees' Rights. Consequently, the court held that the first-instance court correctly applied the law and the plaintiff bears the costs of the appeal.
Legislator headnote
AI generatedArt. 83 ZTPDR; Art. 80 ZTPDR: A claim for protection of employees' rights against termination is barred if filed after an unreasonable delay, specifically exceeding the 15-day reasonable period for asserting rights, thereby depriving the court of jurisdiction to hear the case.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Tožnik sam trpi svoje stroške pritožbe.
[JEDRO]
Tožnikov ugovor zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja, vložen po letu in pol od prenehanja delovnega razmerja, je izven razumnega roka za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja. Zaradi tega ni podana procesna predpostavka za vodenje delovnega spora glede na določbo 83. člena ZTPDR, ter se tožnikova tožba zavrže.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožnika zoper toženo stranko in sklenilo, da stranki sami krijeta svoje stroške sodnega postopka. Ugotovilo je, da tožnik zoper odločbo o prenehanju delovnega razmerja z dne 2.9.1997 ni pravočasno zahteval varstva pravic pri toženi stranki, zato niso podani pogoji za sodno varstvo.
Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje se pritožuje tožnik iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi ter naloži toženi stranki plačilo pritožbenih stroškov.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno uporabilo materialno pravo in pri tem tudi ni storilo nobene bistvene kršitve določb postopka po takrat veljavnem 2. odstavku 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. SFRJ št. 4/77 - 27/90), na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti ter zato soglaša z izpodbijanim sklepom in njegovimi razlogi. Tožnik zoper odločbo tožene stranke z dne 2.9.1997 o prenehanju delovnega razmerja sklenjenega za določen čas ni ugovarjal v roku 8 dni, to je v roku kot je bil določen v pravnem pouku v tej odločbi, pa tudi ne v 15 dnevnem pravilnem roku za ugovor, temveč šele 12.4.1999. Tožnik je ugovarjal navedeni odločbi, ko je ta glede na določbe 80. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR, Ur. l. SFRJ št. 60/89 in 42/90) že postala dokončna in pravnomočna. Tožnikov ugovor je vložen po letu in pol od prenehanja delovnega razmerja, kar je izven vsakega razumnega roka za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja. Zato dejstva, da tožena stranka nanj ni hotela odgovoriti, ni mogoče šteti za tako kršitev postopka, ki bi sicer dovoljevala odločanje o ugovoru in s tem o zakonitosti odločbe z dne 2.9.1997 o prenehanju delovnega razmerja tožniku. Zaradi navedenega je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni podana procesna predpostavka za vodenje delovnega spora glede na določbo 83. člena ZTPDR ter je zato tožnikovo tožbo z dne 25.5.1999 zavrglo.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
Tožnik s pritožbo ni uspel, zato je pritožbeno sodišče na podlagi 154. člena v povezavi z 166. členom ZPP odločilo, da tožnik sam trpi svoje stroške pritožbe.