Appeal against enforcement order dismissed; court bound by final judgment regardless of foreign citizenship or interest in paternity.
Legislator summary
AI generatedThe higher court dismissed the debtor's appeal against an enforcement order for alimony, confirming the lower court's decision to proceed with execution. The debtor argued that no mutual recognition of judgments existed because the creditor is a citizen of Bosnia and Herzegovina, and claimed he was not the child's father. The court ruled that enforcement is strictly bound by the final domestic judgment, which already established the father-child relationship and alimony amounts, rendering the debtor's arguments inadmissible.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju; In the enforcement proceedings, the court is bound by the final enforcement title and cannot examine its merits, meaning enforcement proceeds regardless of the creditor's foreign citizenship or the debtor's claims regarding mutual recognition or paternity.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovor se zavrne in sklep o izvršbi potrdi.
[JEDRO]
Sodba domačega sodišča je primeren izvršilni naslov in zato tudi v primeru, da je upnik tuj državljan, ni potrebno ugotavljati vzajemnosti pri izvrševanju sodnih odločb med državo, katere državljan je upnik in našo državo.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na predlog upnika dovolilo na podlagi pravnomočne sodbe Temeljnega sodišča v Kranju, Enote v Kranju z dne 15.2.1991 pod, opr. št. P 294/90 in obvestila o valoriziranju preživnine Centra za socialno delo z dne 12.8.1999, zaradi izterjave zapadle preživnine v znesku 337.742,30 SIT in izvršilnih stroškov ter v zavarovanje zahtevka, da se plačuje preživnina v znesku 5.296,50 SIT mesečno od 1.10.1999 do 30.9.2000 izvršbo z rubežem dolžnikove plače ali pokojnine oziroma drugih stalnih denarnih prejemkov. V presežku pa je sodišče izvršilni predlog zavrnilo, to je glede zahtevanih obresti od že zapadle preživnine, ker za kaj takega ni podlage v izvršilnem naslovu.
Proti sklepu o izvršbi je vložil dolžnik ugovor, v katerem predlaga razveljavitev sklepa o izvršbi in ustavitev postopka. Navaja, da je s poizvedbami pri Centru za socialno delo ugotovil, da ta center ni izdal nikakršnih uradnih obvestil o valoriziranju določene preživnine. Obvestil tudi dolžnik do sedaj ni prejel. V spisu vložena listina centra za socialno delo, ki predstavlja eno od podlag za dovolitev izvršbe, predstavlja le izračun preživnine, ki bi šla mladoletnemu upniku, če bi njegova zakonita zastopnica pravnomočno sodbo predložila Centru za socialno delo, vsekakor pa ta listina ni izvršilna listina in tudi ne izvršljiva verodostojna listina, ki bi bila lahko podlaga za predmetno izvršbo. V nadaljevanju ugovora dolžnik zatrjuje, da je mladoletni upnik državljan Bosne in Hercegovine, kot tudi njegova zakonita zastopnica in zato niso podani pogoji za vložitev predmetnega izvršilnega predloga, ker ni podana vzajemnost. Plačilo preživnine pa dolžnik odklanja tudi zato, ker meni, da ni oče mladoletnega upnika. V ta namen je pripravljen dolžnik plačati stroške preiskave tkiva.
Upnik je vložil odgovor na ugovor, v katerem predlaga njegovo zavrnitev.
Sodišče prve stopnje je štelo ugovor za neutemeljen in ga zato na podlagi 2. odst. 54. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.
Ugovor kot pritožba ni utemeljen.
Izvršilni naslov v predmetni zadevi je pravnomočna sodba Temeljnega sodišča v Kranju, Enote v Kranju z dne 15.2.1991, opr. št. P 294/90, v kateri je navedeno, da je toženec dolžan plačevati za mladoletnega upnika od 1.3.1991 dalje 500,00 DIN, sedaj SIT, preživnine in sicer ta znesek do prve vskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov, odtlej pa v valoriziranih zneskih, določenih po vsakokratnem sklepu o vskladitvi preživnin skupnosti Socialnega skrbstva Slovenije. Ne glede na to ali je center za socialno delo sprotno izdajal obvestila o valorizaciji preživnine in ta obvestila pošiljal dolžniku ali ne, dolžnik dolguje iz naslova preživnine, upoštevajoč vsebino izreka izvršilnega naslova, mesečne zneske, kot so navedeni v izvršilnem naslovu in kot so se vsklajevali v skladu s sklepi o vskladitvi skupnosti socialnega skrbstva oziroma sedaj Vlade RS. Kako so se zneski usklajevali pa izhaja iz obvestila Centra za socialno delo z dne 12.8.1999. Da bi v obvestilu Centra za socialno delo navedeni odstotki valorizacije preživnin ne ustrezali odstotkom, kot so bili določeni s posameznimi sklepi, dolžnik v ugovoru niti ne zatrjuje. Izvršba je torej dovoljena na podlagi veljavnega izvršilnega naslova.
Sicer pa dolžnik tudi nima prav, ko meni, da upnik kot državljan Bosne in Hercegovine po trditvah ugovora, ni upravičen do preživnine, ker naj bi ne bila podana vzajemnost. Izvršba je dovoljena na podlagi sodbe slovenskega sodišča in ne tuje sodne odločbe. Da je dolžnik upnikov naravni oče, izhaja iz pravnomočne sodbe, ki je v tem postopku izvršilni naslov in sedaj ter v okviru izvršilnega postopka tega dejstva, kot tudi svoje preživninske obveznosti dolžnik ne more izpodbijati.
Izvršilno sodišče je vezano na izvršilni naslov in v okviru izvršilnega postopka ne more presojati njegove utemeljenosti oziroma pravilnosti. Višje sodišče tako ugotavlja, da ni podan noben ugovorni razlog iz 55. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki bi preprečeval izvršbo in je zato ugovor kot pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep o izvršbi.