Execution court rejects debtor's claim that creditor caused debt, ruling execution process cannot re-examine underlying dispute.
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Ljubljane dismissed the debtor's objection to an execution proceeding, confirming the lower court's order to collect legal costs. The debtor argued that the creditor caused the debt through a servitude dispute rather than the other way around, but the court held that execution proceedings cannot re-examine issues subject to the original trial. Consequently, the objection was deemed inadmissible and the execution order was upheld.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ); Zakon o pravdnem postopku (ZPP): In execution proceedings, questions that could be adjudicated in the originating proceeding cannot be raised, rendering objections based on the underlying dispute inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep o izvršbi potrdi.
Nadaljnji izvršilni stroški upnikov v zvezi z odgovorom na ugovor se odmerijo na 8.870,00 SIT.
[JEDRO]
V izvršilnem postopku ni več mogoče načenjati vprašanj, ki bi lahko bila predmet presoje kvečjemu v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo zoper dolžnika izvršbo na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe zaradi izterjave 80.867,00 SIT pravdnih stroškov s pripadki. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ugovor dolžnikov (zoper sklep o izvršbi) ni utemeljen, ga je poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (drugi odstavek 54. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).
Dolžnika v ugovoru (sedaj pritožbi) navajata, da upnikoma ničesar ne dolgujeta in da je stanje ravno obratno: upnika dolgujeta dolžnikoma iz naslova uporabe služnostne poti po njuni parceli. Pravdnih stroškov, ki jih izterjujeta upnika, nista povzročila dolžnika, temveč upnika, medtem ko dolžnika nista upnikoma ničesar zaračunavala za izvrševanje služnosti, čeprav jima z uporabo služnostne poti povzročata škodo. Formalnega ugovornega oz. pritožbenega predloga dolžnika nista ponudila.
Upnika sta v odgovoru na ugovor predlagala, da se slednji zavrne.
Ugovor ni utemeljen.
Upnika izkazujeta za njuno terjatev izvršilni naslov in to je edino pomembno, saj v izvršilnem postopku ni več mogoče načenjati vprašanj, ki bi lahko bila predmet presoje kvečjemu v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. Zato je ugovor dolžnikov, da sta v tem postopku izterjevane stroške povzročila upnika in ne dolžnika, neupošteven in glede na kvalificirano zastopanje dolžnikov tudi povsem odveč. Spričo slednje navedene okoliščine pa je dolžnikoma zagotovo tudi jasno, da moreta njune morebitne terjatve do upnikov ("iz naslova uporabe služnostne poti") uveljavljati v posebnem postopku in si za njih uspešno izterjavo izvršilni naslov šele pridobiti ter da so zato njune ugovorne trditve s tem v zvezi brezpredmetne. Kakšnih upoštevnih ugovornih razlogov (iz 55. člena ZIZ), ki bi v danem primeru preprečevali izvršbo, pa dolžnika ne zatrjujeta. Zato je bilo treba njun ugovor kot pritožbo na podlagi določbe 2. tč. 380. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ zavrniti in izpodbijani sklep o izvršbi potrditi.
Izrek o izvršilnih stroških upnikov v zvezi z odgovorom na ugovor temelji na določbi petega odstavka 38. člena ZIZ, njihova odmera, opravljena v skladu z Odvetniško tarifo in z Zakonom o sodnih taksah, pa je razvidna iz stroškovnika upnikov na red. št. 6 spisa.